Arex med 44 slovenskimi podjetji, ki želijo sodelovati pri proizvodnji streliva

Za Arexom iz Šentjerneja je leto s 40-odstotno rastjo prodaje, se pa že dolga leta specializira v proizvodnjo kratkocevnega orožja in temu pripadajočega streliva. Samo Avsec, direktor proizvodnje v Arexu, je povedal: "Imamo stroj za proizvajanje manevrskega streliva, plastičnega, proizvodnja je 12.000 kosov v osmih urah." 

In takih proizvodnih zmogljivosti imajo precej, zato je bilo za podjetje povsem naravno, da se na poziv ministrstva prijavijo. 

Tim Castagne, direktor Arexa, pripoveduje: "Poziv je bil relativno jedrnat in splošen, kot razumemo, pa vključuje vse od pehotnega streliva, ki je majhno, pa do minometnega in topovskega streliva, ki je veliko večje." Streliva večjega kalibra za zdaj ne delajo, a zatrjujejo, da lahko hitro vzpostavijo večje zmogljivosti.  

Kot pove, čakajo na naslednji korak v pogajanjih s slovensko vlado, predvidevajo, da bo vseh 44 prijavljenih podjetij v kratkem dobilo vabilo na pogovor, kaj lahko storijo od tu dalje.  

Da je bil odziv slovenskih podjetij na razpisu za vzpostavitev proizvodnje pehotnega, topovskega in minometnega streliva odličen, pravijo na ministrstvu za obrambo. Kot je povedal minister za obrambo Marjan Šarec: "To samo priča, da je program, ki smo ga zagnali, prinesel tudi odziv."

V Grozdu obrambne industrije Slovenije odziva podjetij niso želeli ocenjevati."Vsako podjetje se skladno s svobodno gospodarsko pobudo in svojo poslovno politiko odloča za prijavo na take pozive," so zapisali. MORS bo zdaj pripravil srečanje s podjetji, zato da skupaj ugotovijo, kaj lahko sploh kdo prispeva. Vojna pač odpira vrata obrambni industriji. 

Kot je še povedal Castagne: "Morda se sliši cinično, ampak to je pot do varnejšega sveta, kar ugotavljajo tudi vojske držav članic Nata, doslej Evropa ni storila dovolj za ohranitev miru v Evropi. Zdaj želimo to nadoknaditi, kar bo trajalo. Upam, da se ukrajinska kriza čim prej konča, ampak dobri časi za obrambno industrijo se bodo nadaljevali." 

Pričakovanja Nata po povečevanju obrambnih proračunov sicer segajo še davno pred začetek vojne, Slovenija dva odstotka BDP za obrambne izdatke obljublja do leta 2030.