Arbitražno sodišče v Haagu je sporočilo, da bodo nadaljevali s postopkom odločanja o meji med Slovenijo in Hrvaško. Kot so zapisali v sporočilu za medije, so bili enostranski stiki Slovenije z arbitrom v nasprotju z določbami sporazuma o arbitraži, a da kršitve niso bile takšne narave, da bi bila Hrvaška upravičena do prekinitve arbitraže, niti ne vplivajo na neodvisno in nepristransko delo sodišča.
Izrecno so poudarili, da "kršitve arbitražnega sporazuma s strani Slovenije niso take, da bi bilo nadaljevanje postopka nemogoče, zato ne premagajo cilja in namena sporazuma". "Ni ovir, da se postopki v okviru arbitražnega sporazuma ne bi nadaljevali," pravijo.
Hrvaška je lanskega julija odstopila od arbitraže po aferi s prisluhi, v kateri so hrvaški mediji objavili posnetke pogovorov med slovenskim članom arbitražnega sodišča Jernejem Sekolcem in agentko Simono Drenik. V pogovorih sta se pogovarja glede postopkov na arbitražnem sodišču, kar pomeni kršitev pravil in postopkov. Oba vpletena sta odstopila, sodišče pa je obe državi pozvalo k predložitvi dodatnega gradiva. Sodišče se je nato "prenovilo", ko sta se po odstopih Sekolca in hrvaškega arbitra Budislava Vukasa in po nekajdnevni nesrečni epizodi z Ronijem Abrahamom arbitrom Gilbertu Guillaumu, Vaughanu Lowu in Brunu Simmi pridružila še Rolf Einar Fife in Nicolas Michel. S tem pa si je povrnilo potrebno integriteto in nepristranskost, so v današnji odločitvi utemeljili arbitri.
Sodišče je ponovno potrdilo, da je v skladu z arbitražnim sporazumom pristojno odločiti tudi glede hrvaške zahteve, da odstopi od sporazuma v skladu s 60. členom dunajske konvencije o pravu mednarodnih pogodb. Sodišče je tudi poudarilo, da ima s tem tudi jurisdikcijo, "da odloči, ali je bil arbitražni proces kompromitiran do take mere (...), da se ne more več nadaljevati". Pojasnilo je, da je odstop od sporazuma v skladu s 60. členom dunajske konvencije "možen le če kršitev premaga cilj in namen sporazuma" in če bi bil zaradi kršitev Slovenije cilj in namen sporazuma onemogočen.
Sodišče je zavrnilo tudi hrvaške obtožbe, da je bil postopek kontaminiran do take mere, da ga ni mogoče nadaljevati, saj da je Sekolec v celoten "spis" vnašal dokumente, ki jih ne bi smel. "Sodišče ugotavlja, da je Sekolec, arbiter, ki je bil vpleten v ex parte komunikacije, odstopil iz sodišča, potem pa ni bil izražen noben dvom v neodvisnost ali nepristranskost na novo sestavljenega sodišča."
Sodišče je tudi podrobno pregledalo lastne dokumente in sporočila strankam ter ugotovilo, da sta med odločanjem sodišča krožila le dva Sekolčeva dokumenta. "Ta dokumenta pa ne vsebujeta nobenih dejstev ali argumentov, ki ne bi bili predstavljeni že s strani strank," je sporočilo sodišče in med drugim poudarilo, da za zaplete noben od sedanjih arbitrov ni odgovoren in da pretekli dogodki tudi ne bodo vplivali na njihove prihodnje odločitve.
Poleg tega sodišče dodaja, da pogledi, ki jih je posredoval Sekolec v prejšnjih odločanjih sodišča, "niso več pomembni za delo sodišča v njegovi sedanji sestavi". "V vsakem primeru pa je sodišče pripravljeno, da po pogovorih s strankama razmisli o ponovitvi ustne obravnave in s tem vsaki stranki zagotovi dodatno priložnost, da izrazita svoja videnja glede tega, kaj so najpomembnejša dejstva in argumenti."
Miro Cerar vesel sporočila iz Haaga
Predsednik vlade Miro Cerar pozdravlja razsodbo arbitražnega sodišča o nadaljevanju postopka reševanja mejnega spora pred arbitražnim sodiščem.
"Slovenija še naprej podpira arbitražni postopek in arbitražno sodišče. Slednjemu zaupa, da bo sprejelo pravično, dokončno in zavezujočo odločitev o mejnem sporu. Slovenija bo to odločitev spoštovala in enako pričakuje od Hrvaške. Mejni spor med Slovenijo in Hrvaško je potrebno nujno rešiti, ker že od osamosvojitve obremenjuje odnose med državama in vpliva na življenje ljudi ob meji," so sporočili iz njegovega kabineta.
Tudi slovenski predsednik Borut Pahor je zadovoljen z odločitvijo arbitražnega sodišča in pričakuje, da bo sodišče končalo delo in določilo mejo med državama. Dokončna ureditev tega vprašanja bi po njegovem mnenju obema državama omogočala lažje osredotočanje na izzive prihodnosti, ki so v aktualnih evropskih razmerah vse zahtevnejši. Sicer pa se do jutri, do uradne obrazložitve odločitve sodišča v skladu z napotkom sodišča, vzdržuje obširnejših komentarjev.
Hrvaška: Mi nismo več stranka v tem arbitražnem postopku
Hrvaška diplomacija ponavlja, da so ravnanja Slovenije povzročila nepopravljivo škodo arbitražnemu postopku.
"Spominjamo, da je Slovenija s svojimi dejanji bistveno kršila sporazum o arbitraži. Tako ni bilo več mogoče uresničiti ne predmeta niti namena sporazuma. Zaradi tega je na podlagi enoglasne odločitve hrvaškega sabora iz julija 2015 in v skladu z določili mednarodnega prava Hrvaška tudi sprožila postopek za odstop od sporazuma o arbitraži ter je obenem prenehala z njegovim izvajanjem," so zapisali.
Kot so znova izpostavili, Hrvaška ni več stranka v tem arbitražnem postopku.
"Ministrstvo za zunanje in evropske zadene ne komentira namer ali odločitev arbitražnega sodišča, niti jih nima za obvezujoče za Hrvaško, tako kar zadeva vprašanja postopka ali bistva (meritumu) spora o meji med dvema državama," so sklenili.
'Odločitev, ki jo bodo sprejeli, naj obdržijo zase'
Na odločitev sodišča se je odzval tudi predsednik največje hrvaške opozicijske stranke SDP Zoran Milanović, ki je bil hrvaški premier, ko se je Hrvaška odločila izstopiti iz arbitražnega sporazuma.
Novinarjem je pred sedežem SDP v Zagrebu dejal, da je pričakoval, da bo arbitražno sodišče nadaljevalo z delom, ker "na ta način ščiti svojo verodostojnost".
Ocenil je, da je bila verodostojnost arbitražnega sodišča "okrnjena", ker je bilo jasno, da v sporne dogodke nista bila vpletena le slovenska predstavnika, temveč je tudi "nekdo na sodišču počel nekaj, kar ne bi smel".
"Odločitev, ki jo bodo sprejeli, naj obdržijo zase. Nas ne obvezuje in ne bomo ravnali v skladu z njo," je povedal Milanović.
Spomnil je na lansko soglasno odločitev hrvaškega sabora o izstopu Hrvaške iz arbitražnega sporazuma in izrazil prepričanje, da vsi na Hrvaškem tudi danes tako mislijo.
Kot je dodal, "je bila Hrvaška prisiljena vstopiti v arbitražni postopek, kar je sicer sprejela, ker je pričakovala, da bo postopek čist, a je bil umazan. Zato je za njo tudi končan".
KOMENTARJI (309)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.