Arbitražni sporazum – uspeh leta?

Milan Balažic je zavrnil tudi vse trditve, da bo sporazum poslabšal položaj Slovenije in zatrdil, da bo arbitražno sodišče moralo zgolj določiti koordinate fizičnega stika Slovenije z odprtim morjem.

“Z arbitražnim sporazumom s Hrvaško je Slovenija zaščitila vitalne interese, hkrati pa zaprla enega najbolj problematičnih poglavij,” je ocenil Balažic. Zaradi podpisa arbitražnega sporazuma so se začeli krepiti tudi gospodarski odnosi med državama, je še poudaril. "S tem smo s sosednjo Hrvaško pokazali, da smo na liniji evropskih vrednot, dialoga in mirnega reševanja sporov, ki prispeva k regionalni stabilnosti. Ta podpis arbitražnega sporazuma lahko služi kot model za celotni Zahodni Balkan, ki ima še tovrstne probleme," je izpostavil Balažic. Poudaril je še, da je ta sporazum Sloveniji omogočil krepitev položaja v regiji in da je Slovenija pravzaprav regionalni "lider v tem območju".

S sporazumom smo zaščitili vitalne nacionalne interese, je nadaljeval Balažic. "Že s tem, ko je izhodišče stanje na dan 25. junij 1991, ko je Slovenija nadzirala celotni Piranski zaliv in imela izhod na odprto morje," je poudaril in izpostavil, da so v sporazumu "vsebovani vsi elementi pravičnosti, tako notranje kot zunanje", poleg dobrososedskih odnosov in relevantnih zgodovinskih okoliščin. "Ne gre za vprašanje, ali Slovenija ima ali nima, ali bo ali ne bo dobila izhoda na odprto morje. Arbitražno sodišče mora določiti zgolj koordinate neposrednega fizičnega stika republike Slovenije z odprtim morjem," je še dejal Balažic.

'Slovenija je demokratična država, v kateri lahko vsak posreduje ideje'

V zvezi s pobudo t. i. Bučarjeve skupine, ki išče "eleganten izhod" iz arbitražnega sporazuma, in sicer na način, da bi se organizirala mednarodna konferenca v okviru nasledstva po nekdanji SFRJ, je Balažic dejal, da so sicer "odprti za konstruktivne razmisleke" in da je Slovenija demokratična država, v kateri lahko vsak posreduje svoje ideje, vendar pa realno taka pobuda ne more zaživeti v praksi.

Balažic je sicer v imenu MZZ še izrazil pričakovanje, da bo arbitražno sodišče začelo delovati nekje do jeseni 2010. Zdaj se pričakuje mnenje ustavnega sodišča, kar naj bi bilo znano nekje v mesecu dni, nato bo sledilo obdobje pred posvetovalnim referendumom, ki naj bi bil nekje konec zime ali pa v začetku pomladi, nato pa bo sledila še ratifikacija v državnem zboru.

SLS: Zunanje ministrstvo zavaja

Predsednik SLS Radovan Žerjav je v odzivu na novinarsko konferenco Balažica obtožil zunanje ministrstvo, da nadaljuje z zavajajočo interpretacijo členov arbitražnega sporazuma o meji s Hrvaško. Po njegovi oceni MZZ, namesto da bi ugotovil in priznal težko popravljivo napako, ki sta jo naredila ministrstvo in vlada s pripravo in podpisom arbitražnega sporazuma, ta sporazum le še naprej neargumentirano hvali kot svoj največji dosežek. Ob tem pa nadaljuje tudi z zavajajočimi interpretacijami posameznih členov arbitražnega sporazuma, meni Žerjav.

Predsednik SLS se ne strinja z interpretacijo Balažica, da zapisano v 3. členu sporazuma pomeni, da bo Slovenija ohranila teritorialni stik z mednarodnimi vodami. Če bi to bilo res, bi po oceni Žerjava tako moralo tudi dobesedno pisati v sporazumu – torej "določitev teritorialnega stika Slovenije z mednarodnimi vodami" in ne "določitev stika Slovenije z mednarodnimi vodami", kot je kot ena od nalog arbitraže zapisano v 3. členu.

V SLS Balažica pozivajo, da podrobneje pojasni, zakaj po njegovem mnenju ideja o pripravi mednarodne konference v okviru nasledstva po nekdanji SFRJ za rešitev vprašanja slovensko-hrvaške meje ne more zaživeti v praksi. To zamisel je pred dnevi podprl France Bučar, potem ko se zanjo že leta zavzema predsednik SNS Zmago Jelinčič, in bi pomenila odprtje vprašanja vseh meja znotraj nekdanje Jugoslavije.