Predsednik države Janez Drnovšek je dejal, da je bila mednarodna arbitraža med Slovenijo in Hrvaško vedno ena izmed možnosti in da so o tem že večkrat razpravljali v zadnjih letih. "Ko bosta obe strani ocenili, da ni možnosti, da bi prišli do nekega sporazuma, ki bi ga potem lahko realizirali in ne le sklenili, ostane samo še možnost arbitraže. Nikoli je nismo izključevali, vedno je bila ta možnost na mizi," je poudaril Drnovšek in dodal, da bi slovenska vlada zdaj morala oceniti, ali so pogajalske možnosti do konca izkoriščene ali ne.
Kaj arbitraža pomeni za sporazum, ki ga je leta 2001 sklenil s takratnim hrvaškim premierom Ivico Račanom, pa je Drnovšek dejal, da so se tudi takrat pogovarjali o tem, da bi šli najprej na arbitražo, saj so menili, da najbrž ne bodo mogli priti do dogovora. "Račan pa je bil takrat mnenja, da poskusimo, in prišla sva do sporazuma, ki ga žal hrvaška stran ni zmogla ratificirati," je dejal predsednik.
Janša: Vsi hrvaški predlogi le načelni
Hrvaškemu predlogu za arbitražo o meji med Slovenijo in Hrvaško se posveča preveliko pozornost, saj ta predlog ni nič novega, je dejal predsednik vlade Janez Janša. Take predloge smo slišali na vseh dosedanjih srečanjih in tudi vedno, kadar je bila ta tema na dnevnem redu kakšne hrvaške institucije, je pojasnil. Vendar so bili ti predlogi vedno dani načelno, zato jih tudi ni mogoče komentirati drugače kot načelno, je še dodal premier.
Ob tem je poudaril, da Slovenija ne beži pred arbitražo, in izrazil prepričanje, da ima Slovenija močne argumente. A na tako splošno pobudo, kot je bila zadnja hrvaška, lahko po besedah premiera Janše odgovorijo le splošno, konkretno pa šele takrat, ko bo do nje prišlo. Premier je izpostavil, da govoriti samo o arbitraži še nič ne pomeni, saj se je treba dogovoriti še za predmet arbitraže, arbitra in za številne druge okoliščine. "Če bomo takšen predlog dobili, pa bomo lahko tudi konkretno odgovorili," je še dodal Janša.
Rupel ne nasprotuje možnosti arbitraže
Zunanji minister je dejal, da Slovenija ne nasprotuje možnosti arbitraže o meji s Hrvaško, vendar pa njena izvedba ni preprosta. "Slovenija ne nasprotuje arbitraži, vendar pa se zaveda, da njena uresničitev ni preprosta. Gre za dolgotrajen postopek, saj se je potrebno pogajati in dogovoriti o številnih elementih arbitraže," je poudaril zunanji minister Dimitrij Rupel.
S tem se je Rupel odzval na izjavo hrvaškega premiera Iva Sanaderja o možnosti reševanja vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško s pomočjo mednarodne arbitraže. Slovenija tovrstnega predloga hrvaške strani sicer uradno še ni prejela.
Rupel je tudi opozoril, da ta predlog ni novost. "Reševanje vprašanja državne meje s pomočjo mednarodne arbitraže ni novost. Arbitraža je ena izmed možnosti, ki so na voljo", je dejal. Poudaril je tudi, da Hrvaška predvsem zamuja pri dogovarjanju z Evropsko komisijo glede 'izvedbenih pravil' ribolovnega dela SOPS, saj je ta zdaj v pristojnosti Unije. "Arbitraža je morda primerna za dolgoročno rešitev, ki pa ne rešuje aktualnih zapletov. Če hoče Hrvaška obdržati pri življenju SOPS, se mora čim prej dogovoriti z EU," je še poudaril Rupel.
SLS: Arbitraža zahteva določeno stopnjo zaupanja
SLS je ocenila, da je arbitraža povsem običajen način reševanja nerešenih vprašanj, da pa je odločilen tudi dogovor o predmetu arbitraže in arbitrih, saj je tudi glede tega potrebno najti soglasje med državama, "kar bo glede na hrvaška stališča dokaj težavno". Po oceni SLS arbitraža zahteva tudi določeno stopnjo zaupanja, v tem smislu pa pričakuje od Hrvaške, da v skladu z brionsko izjavo ne bo več preprečevala vzpostavljanja stanja z dne 25. junija 1991.
LDS: Arbitraža je neuspeh
Ponudba hrvaškega premierja, da Slovenija in Hrvaška vprašanje meje rešita z mednarodno arbitražo, "pomeni neuspeh slovenske politike do Hrvaške in reševanja odprtih vprašanj, zlasti pa polom brionske izjave, ki je obljubljala pospešeno reševanje odprtih vprašanj na osnovi medsebojnih dogovorov," je ocenil predsednik LDS Anton Rop.
Rop je tudi ocenil, da dejstvo, da je hrvaški premier dal tako odločno ponudbo v zvezi z arbitražo, kaže, da hrvaška stran ocenjuje, da ni možnosti za dosego dvostranskega dogovora. To pa po njegovih besedah preseneča, in sicer predvsem zaradi vseh obljub, ki so bile izrečene po nastopu nove slovenske vlade.
Ponudba arbitraže po oceni LDS kaže tudi na to, da je Hrvaška ocenila, da je zanjo sedaj ugodna priložnost za arbitražo, je dejal Rop. Tako zaradi dejstva, da so bile na eni strani "dane velike obljube", na drugi strani pa je Hrvaška "ignorirala slovenske interese, se dogovarjala z italijansko stranjo o vzpostavitvi cone," kar je v nasprotju z vsemi dogovori, tako znotraj Evropske unije kot tudi dvostranskih. Ponudba tudi kaže, da je Zagreb ocenil, da za slovensko vlado ni več tako pomemben sporazum Drnovšek-Račan in da bi morda lahko arbitraža potekala brez tega sporazuma kot osnove za končen dogovor. LDS ocenjuje, da bo morala vlada priznati, "da je njena politika do Hrvaške slaba, da ni dala rezultatov" in da se "bo morala vrniti k sporazumu Drnovšek-Račan, ga vzeti kot predpostavko vseh dogovorov".
Kosin je za posvet strank
Svetovalec predsednika SD za zunanje zadeve Marko Kosin je ocenil, da bi bilo po napovedi hrvaškega predloga za arbitražo o meji primerno, če se o tem predlogu čim prej posvetujejo tudi vse slovenske parlamentarne stranke. "Če slovenska vlada na takem sestanku ne bi imela tehtnih pomislekov zoper sprejem tega predloga, menim, da bi bilo koristno, če bi SD predlog za arbitražo podprl," je dejal Kosin.
Kot je pojasnil, je Sanader predlog arbitraže napovedal po posvetovanjih z vsemi parlamentarnimi strankami. Po besedah Kosina je sicer očitno, da se je reševanje odprtih dvostranskih vprašanj s sosednjo Hrvaško znašlo na prelomnici. Po njegovih besedah Hrvaška predlaga zgolj arbitražo o meji na morju, sam pa meni, da bi Slovenija morala zagovarjati arbitražo o meji v celoti. V prid take odločitve po njegovih besedah govori predvsem spoznanje, da se je eden od partnerjev za dosego dvostranskega sporazuma, Hrvaška, očitno dokončno odločil, da si ne bo več prizadeval za iskanje dvostranskega sporazuma. To pa pomeni, da je glede na vse okoliščine arbitraža edina realna pot za ureditev vprašanj, je poudaril Kosin.
SNS: Vlada naj začne zastopati slovenske interese
SNS je slovensko vlado in zunanjega ministra Rupla pozvala, naj začneta odločno zastopati interese slovenske države in slovenskih državljanov. Dejstvo je, da je Slovenija pomorska država s prostim izhodom na odprto morje, od česar slovenski diplomati ne smejo odstopiti za nobeno ceno, so zapisali v poslanski skupini SNS.
Hrvaška napoved mednarodne arbitraže za rešitev vprašanja meje s Slovenijo je nedvomno odraz blede zunanje politike tako prejšnje kot sedanje slovenske vlade, menijo v poslanski skupini SNS, kjer ves čas opozarjajo, da mora biti slovenska zunanja politika v urejanju odnosov s Hrvaško "odločna in nepopustljiva".
Odločitev Hrvaške za mednarodno arbitražo po ocenah SNS kaže tehtnejšo držo sosedov, saj je hrvaška diplomacija pri obrambi svojih interesov veliko bolj spretna kot slovenska. O tem zgovorno priča tudi nepoznavanje diplomatskega jezika slovenskega zunanjega ministra Rupla, ko govori o "spornem ozemlju", medtem ko hrvaški diplomati in pravni strokovnjaki dosledno govorijo o "hrvaškem ozemlju", poudarjajo v poslanski skupini SNS.
Slovenci za diplomacijo, Hrvati za arbitražo
V raziskavi o odnosu do zadnjih napetosti okoli meje med Slovenijo in Hrvaško je največ - dve petini Slovencev menilo, da bi nesoglasja morali rešiti po diplomatski poti, medtem ko je skoraj polovica Hrvatov mnenja, da bi državi morali to rešiti z mednarodno arbitražo.
Da ima v sporu okoli meje med Slovenijo in Hrvaško prav Slovenija, je menila polovica vprašanih Slovencev. Ravno obratna slika je med anketiranimi Hrvati, kjer je tri četrtine vprašanih menilo, da ima glede spora prav Hrvaška. Da imata prav obe državi, je menila manj kot petina (18 odstotkov) vprašanih Slovencev, na Hrvaškem pa je bilo takega mnenja le tri odstotke vprašanih. Raziskavo sta opravili družbi Cati in Prizma Istraživanja.
