Predsednik države Janez Drnovšek je predstavil svoje poglede na najbolj pomembna mednarodna vprašanja. Med drugim se je dotaknil odnosov s Hrvaško in izrazil mnenje, da je mednarodna arbitraža najbolj primeren mehanizem za razrešitev slovensko-hrvaških mejnih sporov. Poudaril pa je, da pogajanj o meji ne bi bilo modro vezati na pogajanja o članstvu Hrvaške v Evropski uniji, saj bi to lahko vodilo do dolgoročnega poslabšanja odnosov med Zagrebom in Ljubljano, nad takšnim povezovanjem pa ne bi bili navdušeni niti v EU.
Drugi pomemben razlog v prid arbitraži je tudi dejstvo, da so bilateralne pogajalske možnosti s Hrvaško izčrpane. Sporazum Drnovšek-Račan namreč v hrvaškem parlamentu ni bil sprejet, Slovenija pa po Drnovškovem mnenju ni pripravljena sprejeti manj, kot ponuja omenjeni sporazum. Tako ni jasno, o čem se je sploh možno pogajati, je v zvezi z morebitnimi dvostranskimi pogajanji pripomnil Drnovšek ter dodal, da bi bilo nadaljevanje pogajanj zgolj izgubljanje energije. Je pa Drnovšek poudaril, da bi morala arbitraža potekati tako o kopenski kot o morski meji med državama.
Situacija v EU je zaskrbljujoča
Predsednik države je opozoril, da je situacija v EU zaskrbljujoča, saj v zvezi z evropsko ustavno pogodbo ni novih idej, čeprav so si članice Evropske unije po zavrnitvi evropske ustave na referendumih v Franciji in na Nizozemskem vzele čas za premislek. Drnovšek je ob tem menil, da bi se moral proces ratifikacije ustave nadaljevati, Francija in Nizozemska pa bi o njej morali odločati znova.
Drnovšek vidi poglavitno težavo EU v tem, da nima zagotovljenega ustreznega institucionalnega okvira za nadaljnje širitve. Kljub temu, da predstavlja odločitev o začetku pogajanj s Turčijo in Hrvaško pozitivno dejstvo, pa pri tem ne gre pozabiti na države jugovzhodne Evrope, ki jim je tudi bila ponujena evropska perspektiva. V kolikor bi ta zaradi odsotnosti institucionalnega okvira - tega je predstavljala zavrnjena evropska ustavna pogodba - zmanjkala, bi lahko prišlo v tej regiji do novih napetosti in do delitve Evrope na dva dela. "Vrata morajo ostati odprta," je v zvezi z nadaljnjimi širitvami EU poudaril Drnovšek.
Drugi razlog za zaskrbljenost so po Drnovškovem mnenju za zdaj še neuspešna pogajanja o evropski finančni perspektivi za obdobje od leta 2007 do leta 2013, ki še poglabljajo občutek krize v povezavi. Drnovšek je ob tem poudaril, da je treba finance EU uskladiti s časom, kar pomeni predvsem reformo skupne kmetijske politike (CAP) povezave, odpravo britanskega rabata in povečanje sredstev za raziskovanje, razvoj in povečevanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva.
V zvezi s CAP je tako Drnovšek predlagal znižanje subvencij kmetom v okviru prvega stebra CAP za 25 odstotkov, s čimer bi unija prihranila do 10 milijard evrov. Ta prihranek ni edini razlog, zaradi katerega bi se EU morala odločiti za zmanjšanje pomoči kmetom: znižanje subvencij bi namreč ugodno vplivalo tudi na svetovno trgovino s kmetijskimi izdelki, kjer so sedaj prikrajšane predvsem revnejše države.
Kot zadnji predlog k finančni perspektivi 2007-2013 je Drnovšek predlagal povečanje sredstev za raziskave, razvoj in dvigovanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva, pri tem pa izrazil nezadovoljstvo s sedanjim, luksemburškim predlogom perspektive, ki ta sredstva celo zmanjšuje.
Pogovori o Kosovu v Sloveniji?
Predsednik se je posvetil tudi vprašanju Kosova in ocenil, da je samostojnost za Kosovo edina realna možnost, v kolikor bodo izpolnjeni nekateri pogoji in predpostavke. Mednje je Drnovšek uvrstil zagotovitev varnosti srbskim prebivalcem na Kosovu, vzpostavitev ustrezne stopnje avtonomije srbske skupnosti, da bi lahko ta uveljavljala svoje interese v kosovskih institucijah odločanja, ter zaščito srbskih kulturnozgodovinskih spomenikov v pokrajini z ustreznim mednarodnim sporazumom.
Po Drnovškovem mnenju je namreč prišel čas, ko je treba dokončno razčistiti politični status Kosova, pri čemer je Slovenija pripravljena ponuditi svoje usluge. Predsednik je dejal, da ima Slovenija izkušnje z regijo in vpletenimi stranmi, kot edina članica EU iz prostora nekdanje Jugoslavije pa nosi tudi posebno odgovornost.
Zato Drnovšek predlaga, da bi se pogovori o prihodnosti Kosova odvijali v Sloveniji, pri čemer bi se lahko za začetek v Sloveniji predstavniki vpletenih strani in mednarodne skupnosti srečali na neformalnem sestanku, katerega cilj bi bil predvsem izboljšati komunikacijo in vzpostaviti zaupanje. Hkrati neformalna oblika sestanka ne bi predstavljala obremenitev in ne bi dvigala pričakovanj po konkretnih rezultatih, do katerih lahko pridejo šele prava formalna pogajanja, je ob tem še menil Drnovšek.
