Cerar: Koalicija je enotna in prepričan sem, da je treba vložiti tožbo zoper Hrvaško

Evropska komisija ne bo podala mnenja v povezavi s slovensko tožbo proti Hrvaški zaradi kršenja evropskega prava, ki je posledica hrvaškega nespoštovanja arbitražne sodbe o meji med državama. Slovenija in Hrvaška naj poiščeta rešitev, komisija pa je še naprej pripravljena posredovati, se glasi sporočilo iz Bruslja.

Cerar: To je zelo nevaren precedens za prihodnost EU

Predsednik vlade Miro Cerar je v odzivu povedal, da bo vlada v četrtek sprejela odločitev o tožbi Hrvaške pred Sodiščem EU v Luksemburgu zaradi nespoštovanja prava EU v povezavi z neuresničevanjem arbitražne sodbe. Kot je dodal, je koalicija o tem enotna, v sredo pa bo sklical vodje vseh parlamentarnih strank in jih obvestil o vložitvi tožbe.

Ob tem je Cerar izrazil razočaranje nad ravnanjem Bruslja."Molk Evropske komisije me zelo skrbi, na ta način komisija ne izvršuje svoje dolžnosti, saj je varuhinja pogodb," je opozoril slovenski premier. "To je zelo nevaren precedens za prihodnost EU. To niso enostavne zadeve, zadevajo tudi območje schengena," je poudaril na novinarski konferenci.

Cerar je povedal, da bo tožba zagotovo vložena do sredine julija. Ob tem je poudaril, da bo vlada odločitev sprejela že v četrtek, za dejansko vložitev tožbe pa bo potem potrebnih še nekaj tednov, da pripravijo ustrezen prevod tožbe, ki so jo pripravili na zunanjem ministrstvu v sodelovanju tako z domačimi kot tujimi odvetniki in strokovnjaki.

"Na vladavini prava EU stoji in pade. Zato je pomembno, da Slovenija vloži to tožbo (...), da se s tem zagotovi standard, ki bo moral v Evropi prevladati, če ne želimo, da ta Evropa skrene v napačno smer," je poudaril Cerar.

Poudaril je še, da je vlada že ob sprožitvi postopka v marcu dobila mandat v državnem zboru, da tudi kot vlada, ki opravlja tekoče posle, lahko vloži tožbo zoper Hrvaško pred Sodiščem EU v Luxembourgu. "Sam sem zdaj prepričan, da je to treba storiti," je poudaril Cerar.

Izrazil je prepričanje, da bo Sodišče EU to tožbo obravnavalo z vso resnostjo, ji tudi ugodilo in ugotovilo, "da mora Hrvaška nemudoma implementirati arbitražno odločbo". "Po tem pa res ne vidim več manevrskega prostora za kakršnakoli pravna izmikanja," je še dejal Cerar.

Spomnil je, da je bila slovenska politika glede vložitve tožbe proti Hrvaški enotna. "Verjamem, da bomo tudi v tem primeru dosegli konsenz za podporo temu dejanje vlade," je dejal Cerar in napovedal, da se namerava v sredo na to temo sestati z vodji vseh parlamentarnih strank, tudi tistih, ki so se uvrstile v nov sklic DZ. Zatem bi vlada v četrtek sprejela sklep o vložitvi tožbe proti Hrvaški zaradi nespoštovanja prava EU, je napovedal Cerar.

'Hrvaška krši ne le mednarodno pravo, ampak tudi pravo EU'

Izrazil je prepričanje, da Hrvaška z zavračanjem arbitražne razsodbe krši "ne le mednarodno pravo, ampak tudi pravo EU". "Vladavina prava je eden temeljev, na katerih stoji EU," je poudaril premier.

Spomnil je tudi na sporočilo Evropske komisije iz 4. julija lani, ko je nekaj dni po objavi arbitražne razsodbe izrazila pričakovanje tako od Slovenije kot Hrvaške, da jo bosta izvršili. Spomnil je tudi na besede predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja iz govora o stanju v EU iz 13. septembra lani, da morajo članice EU spoštovati tudi sodbe sodišč in da pravna država v EU ni izbira, ampak obveza.

"Evropska komisija v tem primeru iz zgolj političnih razlogov ni prisluhnila pravni argumentaciji, ki jo je nenazadnje ves čas sama podpirala, in zato ostala pasivna," je bil še kritičen Cerar.

Povedal je še, da si je slovenska evropska komisarka Violeta Bulc vztrajno prizadevala, "da bi komisija opravila svojo dolžnost, sprejela ustrezno pravno mnenje in obsodila hrvaško kršenje prava EU". "A očitno je prevladala politična argumentacija nekaterih drugih v komisiji, ki imajo večji vpliv," je še dejal Cerar.

Ni pa hotel komentirati navedb, da naj bi za tako stališče Evropske komisije poskrbeli člani iz družine Evropske ljudske stranke, v kateri je tudi stranka HDZ pod vodstvom hrvaškega premierja Andreja Plenkovića. Kot je dejal, ne želi s prstom kazati na nikogar, je pa opozoril, da je to zelo zaskrbljujoče za vsako članico EU, ki bo "od EU pričakovala neko korektno stališče, pa se bo hkrati bala, da bo politika povozila pravo".

Pahor: Evropska komisija ni izpolnila pričakovanja, da bi se postavila na stran evropskega in mednarodnega prava

Tudi predsednik republike  Borut Pahor je v prvem odzivu poudaril, da je Evropska komisija zamudila priložnost, ko bi lahko s svojim mnenjem politično in pravno okrepila prizadevanje za uveljavitev odločitve arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško.

"Razumem, da ima Evropska komisija možnost, in ne dolžnost, da poda svoje mnenje v skladu z 259. členom pogodbe EU. To spoštujem," je še dodal, kot so sporočili iz njegovega urada.

Kot je še poudaril predsednik republike, je spor glede meje z odločitvijo sodišča rešen, sicer Hrvaška ne bi bila članica Evropske unije, vsebina sporazuma pa ne bi bila del evropskega in mednarodnega prava. Zdaj je med državama samo še spor glede uveljavitve te odločitve.

Mnenje Evropske komisije bi lahko to uveljavitev pospešilo. To bi imelo večplastne koristne posledice za reševanje odprtih dvostranskih vprašanj med državami v Jugovzhodni Evropi in spoštovanje zavez in sporazumov v zvezi s tem, je dodal.

"Evropska komisija ni izpolnila pričakovanja, da bi se postavila na stran evropskega in mednarodnega prava ter tako dala jasen signal, da je sporazume in odločitve sodišča treba spoštovati," je povedal. Kljub temu je prepričan, da bo prej ali slej meja med sosednjima državama uveljavljena skladno z odločitvijo sodišča.

Odziv Hrvaške: Pričakovali smo takšno odločitev

Predsednik hrvaškega parlamenta Gordan Jandroković je izjavil, da je bila odločitev Evropske komisije v povezavi s slovensko tožbo proti Hrvaški, pričakovana. "Pričakovali smo takšno odločitev. Sledi tistemu, kar smo govorili, da gre za dvostransko vprašanje. Potem ko je Slovenija kompromitirala arbitražni sporazum, smo predlagali, da bi znova začeli dvostranske pogovore", je v odzivu poudaril Jandroković v oddaji hrvaškega radia.

"Mislim, da je to bilo zelo jasno sporočilo slovenski strani, da je treba rešitev vprašanja meje med Hrvaško in Slovenijo iskati v dvostranskih pogajanjih," je še povedal Jandroković, ki je tudi generalni sekretar vladajoče HDZ in eden najtesnejših sodelavcev hrvaškega premierja Andreja Plenkovića.

'Komisija ni dolžna pripraviti poročila'

Pri postopku v okviru 259. člena pogodbe EU gre za iskanje "prijateljske rešitve" in "komisija bo še naprej delovala kot poštena posrednica pri iskanju takšne rešitve", je povedal glavni govorec komisije Margaritis Schinas.

Glede nadaljnjih korakov pa je dejal, da sta Slovenija in Hrvaška tisti, ki naj se pogovarjata in komentirata. "Rešitev morata poiskati članici, komisija je pripravljena pomagati," je poudaril Schinas.

Ob tem je izpostavil, da komisija v skladu z 259. členom ni dolžna pripraviti "poročila" in da so v preteklih osmih podobnih primerih "poročilo" izdali le štirikrat.

Na vprašanje, ali lahko potrdi neuradne informacije, da pravna služba komisije pritrjuje slovenskim stališčem, da obstajajo kršitve evropskega prava zaradi nespoštovanja arbitražne sodbe, je dejal, da notranjih dokumentov služb komisije ne komentira.

Je pa ob tem dejal, da je kolegij julija lani o tem razpravljal na podlagi ustne predstavitve pravne službe, ki je postavila parametre za člen 259, v okviru katerega smo še vedno v smislu, da je arbitražni postopek še vedno edini okvir, ki je lahko koristen.

A za to, da poiščeta "prijateljsko rešitev", sta odgovorni članici, je ponovil.

Na vprašanje, ali lahko komisija svoje mnenje poda pozneje, po izteku današnjega roka v okviru 259. člena, je Schinas odgovoril, da omenjeni člen ne določa nikakršnega pravnega roka ali pravne obveznosti za komisijo; ena možnost je poročilo, druga možnost je brez poročila.

"Dejstvo, da se rok izteče danes, jasno kaže, da komisija ne bo izdala poročila," je še povedal Schinas in znova izpostavil, da komisija v polovici podobnih primerov v preteklosti tudi ni izdala poročila.

Člen 259 pogodbe o delovanju EU je sicer člen, na podlagi katerega lahko članica unije toži drugo članico na Sodišču EU zaradi kršenja evropskega prava. Najprej mora o nameri obvestiti komisijo, kar je Slovenija storila s pismom 16. marca.

Člen po tem obvestilu predvideva trimesečni rok. Šele po izteku tega roka lahko Slovenija vloži tožbo. Ali oziroma kdaj bo to storila, za zdaj ni jasno. Po nekaterih neuradnih informacijah je kljub povolilnemu času precejšnja verjetnost, da se gre naprej zelo hitro.

Evropska komisija bi v tem trimesečnem roku lahko podala obrazloženo mnenje, ni pa to nujno. Člen sicer navaja zgolj izraza "obrazloženo mnenje" in "mnenje", nikjer v členu ni omenjeno nikakršno "poročilo", o katerem govori govorec komisije.

A glede na zgodovino njenega ravnanja, se v tem primeru tega ni niti pričakovalo, kvečjemu kakšen splošen komentar stanja. Komisija sicer svoje mnenje vselej poda v okviru sodnega postopka.

Komisija pod vodstvom Jean-Clauda Junckerja ponosno razglaša svojo političnost, čeprav naj bi bila ta institucija v prvi vrsti varuhinja evropskega prava. Slovenski primer jasno kaže, kaj se zgodi, ko ti vlogi trčita.

Po neuradnih informacijah namreč pravna služba komisije pritrjuje slovenskim stališčem, medtem ko vodstvo komisije, ki je politično sorodno hrvaškemu vrhu, trdi, da je to dvostransko vprašanje. Vse kaže, da bo torej politika prevladala nad pravom.

Tudi Miro Cerar se je odzval na te informacije in povedal, da je mnenje pravne službe Evropske komisije, o katerem je danes pisal tudi hrvaški časnik Večernji list in ki je tako očitno že zakrožilo v hrvaški javnosti, "v vseh točkah pozitivno za Slovenijo". "V vseh elementih pritrjuje pravnim stališčem naše vlade," je poudaril. S tem je zanikal poročanje hrvaškega časnika, da naj bi pravna služba podrla Slovenska stališča v le dveh točkah.

Komisija je sicer takoj po razglasitvi arbitražne sodbe izrazila pričakovanje, da jo bosta obe strani uresničili. Kmalu zatem je pravna služba komisije tudi potrdila povezavo med arbitražno sodbo in pravnim redom EU. A potrebne politične spodbude ni bilo.

V prejšnjih dneh so v komisiji na vprašanja o vsem tem odgovarjali le, da zadevo še preučujejo, da ne komentirajo govoric in da bodo medije obvestili, ko bodo lahko povedali kaj novega.

Vlada zanika "intenzivne pogovore" glede arbitražnih zapletov

V vladnem uradu za komuniciranje pa so medtem danes zanikali navedbe hrvaških medijev, da naj bi pred kratkim potekali intenzivni pogovori med slovenskim premierjem Mirom Cerarjem, hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem in predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem glede arbitražnih zapletov. Ni bilo tudi nobenih pogovorov o "memorandumu".

Hrvaški Večernji list je ob sklicevanju na vire, tesno povezane z Evropsko komisijo, navedel, da je Juncker "do pred kratkim intenzivno komuniciral" s Plenkovićem in Cerarjem, da bi se državi dogovorili za skupno rešitev, sprejemljivo za obe strani. Predlagal naj bi podpis memoranduma, v katerem bi arbitražno sodbo predstavili kot dvostranski dogovor

Na Ukomu so zatrdili da "navedbe časnika o dogovarjanju o memorandumu ne držijo - ni bilo nobenih posebnih, kaj šele intenzivnih pogovorov na to temo".

Komisija s svojim mnenjem običajno na strani zmagovalne strani

S Sodišča EU so  posredovali informacije o šestih končanih primerih tožb članice proti članici: v enem je bila tožnica uspešna, v treh tožnice niso bile uspešne, v enem sta vpleteni državi pred koncem postopka našli sporazumno rešitev, v enem pa je tožnica odstopila od tožbe.

Dejansko so bile tako podane štiri sodbe. V vseh primerih je bila komisija s svojim mnenjem na strani zmagovalne strani.

Edini odprt primer na podlagi 259. člena je tožba Avstrije proti Nemčiji zaradi nemškega sistema cestninjenja, sprožena oktobra lani, so še sporočili na sodišču.