Ob večerji so imeli predsednik Borut Pahor, njegova hrvaška kolegica Kolinda Grabar-Kitarović in predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker daljši pogovor o nadaljnjih korakih glede uveljavitve arbitražne razsodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško.
Pahor je povedal, da Hrvaška, ne glede na mnenje pravne službe Evropske komisije, ki ga je Juncker "prezrl", še naprej predlaga nov dvostranski sporazum, Slovenija pa vztraja pri uveljavitvi meje, ki je bila določena z arbitražno razsodbo.
Pahor je ob tem poudaril, da je dialog edina pot, ki zagotavlja uveljavitev arbitražne razsodbe po mirni poti. Prav tako ne pričakuje, da bo komisija hitro in čez noč spreminjala stališča glede slovenske tožbe proti Hrvaški. Ne verjame niti, da "si bo Hrvaška jutri zaradi objave tega stališča premislila glede arbitraže".
Je pa po njegovem mnenju nedavna objava mnenja pravne službe Evropske komisije pustila neko sled, ne samo pri komisiji, slovenski in hrvaški javnosti, ampak tudi v mednarodni javnosti. "Mislim, da je okrepila stališče Slovenije in našega vztrajanja, da je treba odločitev sodišča spoštovati," je poudaril. Objava daje tudi nek nov vzvod slovenskim prizadevanjem za ohranitev "zelo številnih zaveznikov, ki vztrajajo pri tem, da je treba sodbo arbitražnega sodišča v celoti upoštevati", je dejal Pahor.
Neimenovani vir iz urada hrvaške predsednice je danes potrdil srečanje Grabar-kitarovićeve in Pahorja v Bukarešti. "Glede na to, da nimata izvršnih pooblastil glede tega vprašanja, podpirata prizadevanja obeh vlad, da bi z dialogom uredili omenjeno odprto vprašanje", je poročala hrvaška tiskovna agencija Hina.
Slovenija bo prihodnje leto gostila Pobudo treh morij
V Bukarešti so sicer sklenili, da bo prihodnje leto Slovenija gostila Pobudo treh morij. Ob tem je Pahor ocenil, da lahko Slovenija prihodnje leto pobudi doda neko novo razsežnost. "Iniciativa, ki poskuša dati kontekst večji povezanosti vzhodnega dela Evrope z zahodom in svetom nasploh v transportu, energiji in procesu digitalizacije, dobiva neko zanimivo politično perspektivo," je dejal.
Letošnjega srečanja se je prvič udeležil tudi Juncker, ki je udeležence skušal opogumiti da ne ustvarijo novega koridorja le med severom in jugom, ampak tudi vzhodom in zahodom, da bi sooblikovali projekt, ki bo nagovoril vse Evropejce. "Vedno sem mislil, da mora Evropa dihati z obema pljučnima kriloma, vzhodnim in zahodnim," je dejal.
Timmermans: Arbitražna razsodba je podlaga za rešitev spora o meji
Evropska komisija - predsednik Juncker in jaz - smo že dolgo v stiku z vladama obeh držav, pa je danes v Bruslju poudaril prvi podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans in dodal, da se mora osebno še bolje spoznati z novo slovensko vlado, česar se res veseli.
Komisija po njegovih besedah išče rešitev na podlagi arbitražne razsodbe. Videli smo dialog med državama, volilni proces je nekoliko upočasnil ta dialog, je dodal. "A naj bom zelo jasen. Z Junckerjem sva obema vladama na voljo pri iskanju rešitve, ker verjameva, da v EU ne bi smelo biti spora o meji. Razsodba je seveda podlaga za to rešitev," je odgovoril na vprašanje, zakaj Junckerjeva komisija pri tem vprašanju ni sledila mnenju lastne pravne službe.
Vajgl: Juncker z neupoštevanjem mnenja pravne službe kršil zavezanost vladavini prava
Po ponedeljkovem odzivu evropskih poslancev pa se je danes oglasil še Ivo Vajgl (Alde/DeSUS). Po besedah člana odbora Evropskega parlamenta za zunanje zadeve ni novost, da visoki predstavniki Evropske unije iz vrst Evropske ljudske stranke (EPP) vedno znova uporabljajo moč EPP za nekritično podporo vladam in politikom v državah, ki jih vodijo sestrske stranke.
"V primeru povsem nekorektnega in pristranskega ravnanja predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja, ki je zaničljivo spregledal mnenje svoje lastne pravne službe, pa je novo dejstvo, da si je zaradi ideološke in strankarske pripadnosti dovolil prekršiti zavezanost vladavini prava. Takšno ravnanje zahteva javno pojasnilo in sprejem odgovornosti," je izpostavil Vajgl.
KOMENTARJI (106)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.