Aprila v gorah umrli že trije planinci. Večina nesreč se zgodi zaradi zdrsa

Vse daljši in toplejši pomladni dnevi so pogosto spodbuda gornikom za ponoven obisk planinskih ciljev. Vendar se je na pot vselej treba odpraviti pripravljen in primerno opremljen, prav tako je opremo treba znati uporabljati, je poudaril Matjaž Šerkezi s Planisnke zveze Slovenije (PZS). Opozoril je zlasti na nevarnost zdrsov in v zvezi s tem na pravilno uporabo derez. Izpostavil je, da je v slovenskem visokogorju in ponekod v sredogorju, zlasti na severnih pobočjih še vedno sneg.

Pod snegom so tudi posamezne planinske poti, za njihovo prečenje pa je treba imeti primerno opremo, torej dereze in cepin - tudi če je snežišče dolgo le dva metra, je pojasnil. Takšna snežišča so past, ki vsako leto povzroči največ nesreč. Že če se gornik po takšnem terenu zapelje nekaj metrov, nato pa udari v skalo, so posledice lahko usodne, je opomnil.

"Kar 80 odstotkov nesreč se zgodi zaradi zdrsa," je poudaril inštruktor gorskih reševalcev. Do tega po njegovih besedah povečini pride zaradi neprimerne obutve in druge opreme ali pa zaradi tega, ker te opreme ne znajo uporabljati. Če denimo gornik ne zna uporabljati derez, lahko z njimi zapne v hlače, se spotakne in pade, je ponazoril Šerkezi.

Seveda tudi v aprilu in maju v gorah lahko še pogosto sneži. Zato se je treba opremiti s primernimi oblačili, kapo, rokavicami, prvo pomočjo in zadostno količino tekočine. Izjemnega pomena je po besedah Šerkezija tudi čelada. Ko se sneg in led začneta topiti, namreč navadno popusti tudi skala, zaradi česar pada kamenje.

Nevarnost snežnih plazov je v teh dneh v slovenskih gorah sicer majhna. Po podatkih Agencije za okolje se le čez dan zaradi dnevnega segrevanja ter sončnega sevanja predvsem na prisojnih pobočjih poveča na zmerno. Nevarna so predvsem strma pobočja ter mesta z napihanim snegom na osončenih legah. Na strmejših pobočjih so možni talni plazovi mokrega snega.

Naj bi se pa ta nevarnost povečala že v prihodnjem tednu. Nad okoli 1600 metri naj bi v torek namreč zapadlo od 10 do okoli 20 centimetrov snega. Nad to nadmorsko višino se bo lahko novi sneg plazil s strmih pobočij, so zapisali na agenciji.

Dnevi se res daljšajo, a so še vedno kratki in znoči se okoli 19.30, zato je treba pri sebi imeti čelno svetilko, je še opozoril Šerkezi. Prav tako je treba spremljati podatke o odprtosti planinskih koč. Večina jih je v tem času še zaprta, nekatere pa svoja vrata odpirajo ob koncih tedna. Natančne podatke o tem planinci in gorniki lahko dobijo pri PZS ali kar neposredno pri oskrbniku planinske koče, je povedal.

Šerkezi je ob tem posebej opozoril še na subjektivnost informacij na družbenih omrežij, ki se nanašajo na zahtevnost in razmere na določenih gorskih poteh. "To ljudi zavaja in se odpravljajo v gore kar tako. To pa ni v redu. Na turo se je treba pripraviti," je povedal.

Samo v aprilu so se v gorah smrtno ponesrečili trije slovenski državljani. Prvi dan v mesecu je planinec omahnil v globino na poti s Triglava na Kredarico. Le nekaj dni pozneje pa sta na gori Viš v Kanalski dolini v Italiji umrla slovenska alpinista.