April pregovorno najbolj muhast mesec. Pa je res?

Pri nas se pogosto uporablja besedna zveza aprilsko vreme, ki se nanaša na mesec v letu, za katerega smo prepričani, da je spremenljivost vremena največja in ko naj ne bi šli brez dežnika nikamor. Aprilsko muhavost oz. spremenljivost dobro opiše tudi star pregovor: "Več ko ima leto dni, se v aprilu vreme spremeni." Obstajata še dve različici tega pregovora, ki pravita, da ima "mali traven devet vremen na dan" in da "april sedemkrat na dan spodi kmeta s polja stran." Čeprav po dolgi in mrzli zimi že z nestrpnostjo pričakujemo sončne in toplejše dni, se april po ljudskem izročilu ne sme izneveriti tradiciji najbolj muhastega meseca v letu, kar dobro opiše še en pregovor: "Če je april deževen, kmet ne bo reven."

Kljub temu april ni najbolj moker mesec

Prva misel v tem mesecu sta torej nedvomno dež in dežnik, vendar april v nasprotju z ljudskim izročilom in s splošnim prepričanjem spada med manj namočene mesece. V večjem delu države več padavin kot aprila izmerimo v poletnih in jesenskih mesecih, ko so tudi temperature višje in lahko zrak sprejme več vodne pare, posledično so lahko tudi vremenski procesi intenzivnejši. Če se omejimo na podatke meteorološke postaje Celje, je april z 71 litri padavin na kvadratni meter celo tretji najbolj suh mesec, skupaj z marcem. Skoraj še enkrat več dežja v povprečju pade junija in avgusta, najmanj padavin pa običajno izmerimo januarja in februarja. Kljub dokaj majhni količini padavin pa so le te aprila razmeroma pogoste. V Celju tako v tem mesecu povprečno beležimo 13 dni s padavinami, kar pomeni, da dežuje skoraj vsak drugi dan. Le maja in junija dežuje nekoliko bolj pogosto, najmanj padavinskih dni pa imamo februarja.

Aprila se začenja sezona ploh in neviht

Vtis spremenljivega vremena dajejo za april značilne plohe in nevihte. Njihova sezona se začenja ravno v tem mesecu. Čeprav moč sonca v začetku aprila hitro narašča in je pri tleh vse topleje, se zrak v višinah po mrzli zimi ogreva z zakasnitvijo. Sonce namreč ogreva zrak od tal navzgor. Podnevi se ogreti zrak pri tleh, ki je lažji od hladnejšega okoliškega, začne dvigati. Ko doseže višino kondenzacije, nastane oblak, iz katerega se lahko izločijo padavine, t.i. plohe, ki so zelo krajevnega značaja.

Proces je poznan kot konvekcija in označuje navpično gibanje zraka, ki je še posebej izrazito spomladi in v prvi polovici poletja, ko so višje plasti ozračja še vedno hladne. Povezan je z nestabilnim ozračjem. Pri tem igra pomembno vlogo razlika v temperaturi. Hitreje, ko se temperatura znižuje z višino, bolj je ozračje nestabilno in burnejše vremensko dogajanje lahko pričakujemo. V primeru, da temperatura z višino le počasi pada ali se celo zvišuje, pa govorimo o stabilnem ozračju in takrat ploh ne bo.

Ob plohah in nevihtah se ozračje običajno močno ohladi. Zapiha hladen veter, ki lahko mejo sneženja za krajši čas spusti vse do nižin. Tako aprila ni nič nenavadnega, če imamo v enem samem dnevu tudi več vrst padavin, od dežja, sodre, toče, babjega pšena do snega.

Za plohe in nevihte je značilna tudi velika časovna in prostorska razpršenost, zaradi česar so težko napovedljive. Pogosto se dogaja, da v nekem kraju dežuje, v drugem pa sije sonce, kar povzroči nastanek čudovitih mavric. Zvečer, ko sonce zahaja, se vremensko dogajanje običajno umiri.

Aprilski vdori hladnega zraka

Aprila pogosto prihaja do hitrih temperaturnih sprememb, ko imamo v enem samem dnevu tudi več letnih časov. V tem času so še pogosti vdori mrzlega zraka, ki nas lahko iz skoraj poletnih temperatur popeljejo nazaj v zimo. Spomnimo se samo lanskega in predlanskega konca aprila, ko sta nas po zelo toplem obdobju prizadeli katastrofalni pozebi.

V vremenskem arhivu Agencije za okolje (ARSO) najdemo še več podobnih dogodkov. Eden izmed najbolj izstopajočih je tudi hud zasuk vremena leta 2003, ko se je s pretoplega konca marca s temperaturami okoli 20 °C, v začetku aprila močno ohladilo. Celo na Primorskem so zabeležili temperature krepko pod ničlo. Na meteoroloških postajah v Godnjah na Krasu ter na Slapu pri Vipavi se je temperatura 8. aprila spustila na -6,5 °C, v Biljah pri Novi Gorici so izmerili -5,3 °C, na Letališču Portorož -4,2 °C, medtem ko se je na višjeležečim Vojskem (1067 m) ohladilo do -9,5 °C.

Prav tako tudi sneg v aprilu ni redkost in je skoraj vsakoleten pojav, a le redko ga pade več kot nekaj centimetrov. Kot izjemo velja omeniti dogodek iz leta 1970, ko je po marsikje najobilnejšem aprilskem sneženju nekatere kraje prekrivala debela snežna odeja. V Hotedršici na Notranjskem je 6. aprila tega leta segala kar 92 cm visoko,  v Rovtah nad Logatcem 80 cm, v Knežaku pri Ilirski Bistrici 63 cm, v Postojni in Gornjem Gradu 50 cm, v Kočevju 40 cm, v Šmarju-Sapu, jugovzhodno od Ljubljane, 36 cm in v Celju 21 cm.

Najnižjo aprilsko temperaturo smo v večjem delu države izmerili 14. aprila 1986, ko se je celo v Mariboru ohladilo do -9,4 °C, na drugi strani pa se je v nekaterih aprilih že ogrelo nad 30 °C. To se je na primer zgodilo 28. aprila 1969.

Pomlad je najbolj vetroven letni čas

April je lahko torej vremensko zelo dvoličen mesec. Stalen spremljevalec hitrih menjav vremena je veter, ki ravno v tem času doseže svoj višek. Veter je posledica razlik v zračnem tlaku in nastane kot izravnalni tok zraka med območji visokega in nizkega zračnega tlaka. Na pragu pomladi so razlike v tlaku največje, zato so tudi vetrovi najmočnejši. Svojo vlogo odigra tudi vse močnejše spomladansko sonce, ki različno ogreva dele Zemljinega površja. Poglejmo si običajen dnevni cikel vetra ob sončnem pomladnem dnevu.

V jutranjem času je veter pri tleh šibak ali pa sploh ne piha. Ko dopoldne temperatura narašča, se viša tudi hitrost vetra. Čez dan se začne ogreti zrak pri tleh dvigovati in dvigajoči zrak se začne mešati s splošnim vetrom. To ima za posledico, da se zmeren do močan veter spusti vse do tal. Ker je za to potreben čas, so najbolj vetrovne popoldanske ure. Proti večeru, ko sonce zahaja, se zrak pri tleh ohlaja, s tem pa se prekine tudi mešanje, zato se veter zvečer običajno umiri.

April je brez dvoma muhast mesec, kljub temu pa bi težko rekli, da je muhasto vreme značilno samo zanj. Podobno spremenljivost namreč najdemo tudi v nekaterih drugih mesecih. Znani so primeri, ko je snežilo v maju ali celo juniju. Najpoznejše sneženje v krajih pod 500 metrov nadmorske višine je Agencija RS za okolje (ARSO) sicer zabeležila 10. junija 1974 v naselju Nomenj v Bohinjski kotlini.