Apel: Kosite pozneje, zaradi pozebe bo glavna hrana čebelam cvetje na zelenicah

Letos je pozeba uničila večino cvetja sadnega drevja. Glavni vir hrane za čebele spomladi bodo tako cvetlice na travnikih, na javnih površinah in tudi zelenicah okrog hiš. "Predlagam, da predvsem javne površine in zelenice kosite čim kasneje, saj na njih ne gre za pridelavo krme," se ob tem glasi poziv Marjana Papeža, predstavnika za odnos z javnostmi Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS).

Del zelenice, po katerem ne hodite, lahko pustite, da cveti in bo tako hrana za čebele, nadaljuje Papež, tudi sam čebelar, ki je apel objavil na Facebooku, doslej pa ga je delilo že več kot 4700 ljudi.

Kot je Papež pojasnil za 24ur.com, je poziv objavil bolj tako mimogrede, čeprav se je s to idejo poigraval že leta. A odziv je bil izjemen. "Zakaj ne bi vsaj letos pustili, da cveti? Naj odcveti in potem pokosijo," pravi ter dodaja, da v praksi sicer še ni opazil kakšnih posebnih rezultatov. Bi pa to lahko postala dobra navada, tudi za prihodnja leta, dodaja.

Sam namreč ne vidi kakšnega posebnega tehtnega oziroma racionalnega razloga, da bi se javne ozelenele površine moralo nemudoma pokositi. "Pred dnevi sem na primer videl na sveže pokošeno zelenico na javnih površinah v Ljubljani. Eno so zasebne zelenice okrog hiš, drugo pa na javnih površinah. In tam pa res ni nobene potrebe, da je zdaj takoj pokošeno."

Pozeba uničila skoraj vse sadno drevje

Dejstvo je, da je pozeba letos prizadela večino sadnega drevja po državi. Pomrznile so tudi divje češnje in drugo drevje, ki bi moralo v teh dneh najbujneje cveteti. "In tam cvetja ni. Ni hrane za čebele, čmrlje, metulje, druge opraševalce. Vsa hrana v naravi je zdaj tako na tleh pravzaprav – na cvetlicah, ki rastejo na tleh," razlaga sogovornik.

Te paše na sadnem drevju pa so zelo pomembne za razvoj čebel – kot oriše, se na njih 'naredijo' čebelje družine; kasneje, ko pa nastopi čas za glavne paše, pa čebele predvsem nabirajo, denimo akacijo. "A ker je tudi ta pozebla, letos s tem ne bo nič. Res je to ena zelo neugodna pomlad, tudi za druge kmetijske panoge – sadjarstvo, vinogradništvo …"

V Sloveniji smo v zadnjih šestih letih utrpeli kar štiri pozebe, a zadnja je bila hujša od vseh prejšnjih treh. "Nikoli še ni bilo tako hudo. Pozebe so bile prejšnja leta tudi pozneje. In če govorimo prav za čebele – bile so toliko poznejše, da je del sadnega drevja že cvetel, tudi odcvetel, čebele pa so tam tako že dobile nekaj hrane. Letos pa je, kar se tega tiče, praktično vsa Slovenija 'na ničli'.  Razen morda kakšne višje lege na Gorenjskem, ampak 90 odstotkov je šlo. Za primerjavo – prejšnja leta mogoče polovica," ponazarja.

Papež ob tem razume, da se trav ne more pustiti rasti kar v nedogled. "Ne morejo zdaj kar čakati, ker je potem težava tudi to pokositi. Naj morda pustijo vsaj, da regrat odcveti – kakšna dva tedna. Regrat je namreč odlična paša za čebele, pa tudi druge divje opraševalce, poznamo tudi regratov med."

Kot drugo možnost pa ponuja košnjo s kosilnico, ki omogoča nastavljivo višino košnje od tal – namesto na petih, se recimo kosi na osmih centimetrih.

Pridelava hrane za živali je pomembna

Papež ob tem želi še poudariti, da njegov poziv seveda ni namenjen kmetom, ki na travnikih pridelujejo krmo za živali. "Da zdaj od kmetov pričakujemo, da bodo kasneje kosili, je kot da bi pričakovali, da jemo radič, ki je že šel v cvet, namesto mlade solate. Treba je razumeti, da je na kmetijskih površinah pač krma za živali in se seveda mora pokositi, če se želi, da bo krma kakovostna. Travniki se kosijo, ko je čas za košnjo in pridelavo krme. Tukaj gre bolj za javne površine, zelenice v mestih, tudi okoli hiš …"

Košnja zvečer oziroma ob slabem vremenu

Čebelar navaja tudi najprimernejši čas za košnjo, če se za to že odločimo. "Če se že kosi, pa se to stori zvečer oziroma čim bolj pozno. Ne ob 10. uri dopoldne, ob lepem vremenu, ko je večina čebel, čmrljev in metuljev na cvetovih. Te rotacijske kosilnice dobesedno vse potegnejo noter, s tem pa ogromno favne tudi uničijo."

In ker je povabilo, da se ne kosi prehitro cvetočih zelenic okrog hiš, doseglo neverjeten odziv, se je Papež odločil še za eno 'nalogo', ki jo je zadal svojim sledilcem. Ker je pred nami do ponedeljka lepo vreme s temperaturami do 20 stopinj Celzija, bodo čebele, čmrlji, metulji, pikapolonice in druge koristne žuželke v polni aktivnosti. "Zato prepričajte soseda, da v prihodnjih dneh ne bo šel kositi zelenice okrog hiše," poziva.

Kot pravi, pa se boji, da bodo še nekje zapele kosilnice: okrog vikendov. "Menda jih imamo v Sloveniji več kot 20.000. Tudi tam počakajte ali naj počakajo s košnjo. Povabite sosedo (ali soseda) raje na domač sok, ponudite jabolko ali kozarec slovenskega vina," izpostavlja. Kot pravi, bodo hvaležni tudi vinogradniki in sadjarji. "Tudi oni so v težavah," še sklene.

Ob svetovnem dnevu zemlje: pomen čebel za njeno ohranjanje

Podobno pa opozarjajo tudi na Čebelarski zvezi Slovenije (ČZS). "Število prebivalcev na Zemlji se povečuje, s tem se povečuje tudi poraba hrane. Pridelovalci hrane so prisiljeni v intenzivno kmetijstvo in sajenje monokultur. S tem se potrebuje tudi vedno več travnikov za njihovo širjenje kot tudi krčenje gozdov. Na ogromnih površinah, kjer so posejane monokulture, pa te pestijo bolezni in škodljivci. Že naši predniki so se zavedali, da je potrebno tisto, kar iz narave vzameš, tudi vrniti, da se ohrani ravnovesje. Tako so se s kolobarjenjem na kmetijskih površinah izognili marsikateri nevšečnosti. Travniki, ki so jih imeli nekoč, pa so zacveteli v vseh pisanih barvah in jih šele po cvetenju pokosili," navajajo.

S takšnim pozitivnim ravnanjem so - tako na ČZS - prispevali k ohranjanju narave. "Tega se sedaj sami vedno bolj tudi zavedamo. V prostor sadimo medovite rastline, ki prispevajo k preživetju in ohranitvi čebel kot tudi ostalih opraševalcev. S takšnim ravnanjem prispevamo k ravnovesju v naravi, v kateri bivamo."

Prilagajanje na določenem okolju in s tem tudi vremenskim razmeram je potekalo tisočletja za posamezno živalsko vrsto kot tudi rastlinje, izpostavljajo. "In prav avtohtone medovite rastline zagotavljajo tisto, kar naša čebela potrebuje za svoj obstoj. Skupaj se moramo zavedati pomena sajenja medovitih rastlin in omogočiti njihov prostor na svojem balkonu, vrtu, njivi ali na javnih površinah."

V cvetličnih koritih na balkonu imajo lahko svoj prostor tako začimbnice kot tudi dišavnice. Svoj prostor na vrtu imajo lahko medovita drevesa, kot so lipa, divja češnja, navadna leska … V primeru, ko imamo na razpolago njivo, imamo številne možnosti, da posejemo sočnice, ajdo, facelijo … Pri tem ne pozabimo, da ne bomo s tem omogočili le paše čebelam in ostalim opraševalcev, ampak ko te rastline odcvetijo in dozorijo (seme, zrnje), so lahko pomemben vir naše vsakdanje prehrane. Poleg tega te rastline uporabimo za podor in obogatimo tla s humusom ter nahranimo milijone drobnih organizmov v tleh. Pri tem izboljšamo zračnost in strukturo tal na njivi. V primeru zasaditve medovitih rastlin na javnih površinah imamo tudi številne izbire. Odvisno je od prostora, ki ga imamo na razpolago, svetujejo na čebelarski zvezi.

"S tem delom posaditve medovitih rastlin bomo pripomogli k njihovi pestrosti kot tudi ohranitvi opraševalcev. Takšno pozitivno ravnanje bo prispevek k ohranitvi naše skupne narave za naslednje rodove," še zaključujejo.