Glede zaostritve odnosov s Hrvaško ste presenetljivo mirni in hladni. Imate v rokavu kakšne adute oziroma ali imate s hrvaške strani kakšna zagotovila, da gospodarskega pasu ne bo razglasila pred volitvami ali pa imate morda zagotovila z vrha Nata ali EU, da bo poskušala Hrvaško prepričati, naj tega ne stori?
Poudariti moram, da so razlogi za zaskrbljenost, saj takšen nivo odnosov ni dober in mislim, da se je treba potruditi, da bi te odnose izboljšali. Po drugi strani pa je tudi res, da sta tako hrvaški predsednik Stipe Mesić kot tudi premier Ivica Račan zagotovila, da ne bo prišlo do enostranske razglasitve izključne ekonomske cone, da se bodo pogovarjali, in da sprejemajo principe dogovarjanja in evropske politike. Če je temu tako, bodo dogovori možni.
Verjamete hrvaškim politikom, da gre zgolj za to, da bo premier Račan po volitvah pozabil na gospodarski pas?
Dejstvo je, da je Hrvaška pred volitvami, in da je očitno prišlo do pregrevanja političnega prostora. Po drugi strani pa verjamem, da je možno najti, vsebinsko gledano, skupne rešitve za celotno Jadransko morje.
Ključna stvar je slovenski izhod na odprto morje. Opozicija vam očita, da ste bili preveč defenzivni, da so vas že julija pozivali na to, da je potrebna bolj ofenzivna politika. Očitali so vam tudi, da ste odšli na dopust na Hrvaško.
Gre za dve vrsti stališč. Ena stališča so tovrstna, torej tisti, ki bi kar takoj rožljali z orožjem, na drugi strani pa so stališča, ki pravijo, da smo preveč agresivni, in da smo šli tukaj predaleč. Mislim, da nam je po eni strani uspelo dokazati, da gre v tem primeru za vitalne slovenske interese, in da je slovenska vlada trdno odločena, da jih ščiti, da jih ubrani, in da za to uporabi vse ustrezne diplomatske, pravne in politične poti. Po drugi strani pa je res, da se moramo na koncu dogovoriti in pogovoriti. Hrvaška je naša soseda in bo ostala naša soseda, zato je naša dolžnost, da se z njo pogovarjamo in iščemo rešitve.
Hrvaški premier Račan in nekdanji hrvaški veleposlanik v Sloveniji Maštruko sta dejala, da zunanji minister Rupel ne govori v imenu celotne vlade, predvsem ko gre za umik podpore Hrvaški pri vstopu v EU.
Moram reči, da je tudi današnji koalicijski sestanek vseh političnih strank pokazal, da je slovenska pozicijska in opozicijska politika enotna glede zaščite slovenskih interesov. Celotna koalicija je podprla zunanje ministrstvo in vlado, vendar moram povedati, da politika, ki jo vodimo, gre v obe smeri; po eni strani v jasno obrambo naših interesov, izvajanje vseh aktivnosti, s katerimi bomo mednarodni javnosti poskušali pokazati naš prav, na drugi stani pa nujo, da se dogovarjamo in pogovarjamo in iščemo skupne rešitve. V zelo kratkem času bomo pokazali nekatere naše predloge, kako si mi predstavljamo iskanje skupnih rešitev.
Nekateri bi bili še bolj radikalni in predlagajo, naj Slovenija prehiti Hrvaško in sama razglasi gospodarski pas. Kakšne protiukrepe imate v mislih? Ali gre za to, da Slovenija ovira dostop Hrvaške v EU, ali je v ozadju kakšno močnejše orožje?
Slovenija vstopa v EU. S tem je sprejela principe in koncepte evropske politike, ki temeljijo na soglasju, dogovarjanju. Mi bomo pri tem ostali in smo trdno odločeni, da tako tudi delamo. Enostranska razglasitev z naše strani bi pomenila, da pristajamo na takšno neevropsko politiko. Torej mi bomo delovali znotraj institucije evropske politike in mednarodne skupnosti ter s konkretnimi predlogi iskali primerno dolgoročno rešitev za Jadransko morje.
