Anton Rop od države zahteva 127.000 evrov odškodnine

Ljubljansko okrožno sodišče je ugodilo Ropovi zahtevi, da ga sodišče zasliši na za javnost zaprtimi vrati, je pa njegov odvetnik Uroš Čop iz odvetniške pisarne Senica&partnerji v izjavi za javnost po obravnavi poudaril, da je Rop zaradi neupravičenega pregona v zadevi izdaje tajnosti upravičen do pravične in poštene odškodnine.

Ker meni, da mu je bila v neupravičenem pregonu povzročena tako nepremoženjska kot premoženjska škoda, Rop od države terja 127.000 evrov odškodnine.

"Znesek odškodnine je realen in podkrepljen z listinskimi dokazi," je poudaril Ropov zagovornik. Potrdil je, da se materialna škoda, ki naj bi jo utrpel Rop, med drugim nanaša tudi na to, da je Banka Slovenije Ropu odpovedala pogodbo kot nadzorniku banke SID.

Sodišče je nadaljevanje obravnave preložilo za nedoločen čas, zaradi ugotavljanja nepremoženjske škode pa bo v obravnavani zadevi postavilo tudi izvedenca medicinske stroke. "Ko bo izvedenec podal svoje mnenje, bo tudi zaslišan in glede na to, da si je sodišče pridržalo odločanje o ostalih dokaznih predlogih, pričakujem, da jih bo tudi zavrnilo in dokončno odločilo o tožbenem zahtevku," je poudaril Ropov zagovornik.

Tožilstvo je Ropa preganjalo, ker je leta 2007, ko je bil poslanec, takratnemu novinarju Televizije Slovenija Vladimirju Vodušku dejal, da naj bi se slovenski in hrvaški premier Janez Janša in Ivo Sanader pred slovenskimi parlamentarnimi volitvami leta 2004 dogovarjala o incidentih v Piranskem zalivu ter da je pogovore prestregla Sova. Vodušek je pogovor objavil v TV Dnevniku.

Ropa so leta 2013 na prvostopenjskem in nato še višjem sodišču spoznali za krivega izdaje tajnih podatkov, a je vrhovno sodišče februarja 2016 sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno sojenje. Ljubljansko okrajno sodišče je nato v ponovnem odločanju avgusta lani Ropa oprostilo očitka izdaje tajnih podatkov. Sodbo je v nadaljevanju potrdilo tudi višje sodišče.