Neznanci so zaradi domnevnega spodbujanja sovraštva vložili ovadbo proti poslancu LDS Marku Pavlihi. V njej mu očitajo, da je s svojim pozivom Slovencem, naj ne počitnikujejo na Hrvaškem, vzbujal sovraštvo in sramotil tako Slovenijo kot Hrvaško, je poročala TV Slovenija.
Na Generalni policijski upravi v Ljubljani so potrdili, da so ovadbo prejeli, o njeni vsebini pa zaenkrat niso želeli dajati izjav.
Pavliha je pred tednom dni na predsednika DZ Franceta Cukjatija in na vlado naslovil pisno poslansko pobudo, v kateri je predlagal, naj vlada zaradi "iz dneva v dan bolj arogantne in zlovešče" politike Hrvaške do Slovenije spremeni svojo taktiko glede sosednje države. Ukrepi, ki jih predlaga Pavliha, vključujejo odpoklic slovenskega veleposlanika v Zagrebu na "posvet" domov in javno priporočilo vlade prebivalstvu, naj letos ne počitnikuje na Hrvaškem.
Arbitraža ni čarobna palica
Volitve ne morejo biti izgovor za nobeno vlado, da doslej še ni dosežen dogovor o odprtih vprašanjih med Slovenijo in Hrvaško, je na hrvaški televiziji HTV dejal svetovalec slovenskega predsednika Ivo Vajgl. Poudaril je, da sta za dogovor o odprtih vprašanjih potrebna politična volja in odgovornost. Mednarodna arbitraža o meji, ki jo predlaga hrvaška stran, pa ni čarobna paličica, je dodal.
Po njegovem mnenju obstaja še prostor za dvostranske pogovore, kar svetujejo tudi predstavniki Evropske unije. Na vprašanje, zakaj je prestavljeno za 15. februar napovedano srečanje slovenskega in hrvaškega predsednika, Janeza Drnovška in Stipeta Mesića, v Bjelovarju, pa je Vajgl dejal, da zaradi tehničnih razlogov in da se bosta predsednika sešla kmalu.
Hrvaški predsednik je v odzivu na odpoved srečanja dejal, da ni seznanjen z razlogi za odložitev in napovedal, da se bosta o tem danes pogovarjala z Drnovškom. V odgovoru na vprašanje je zanikal trditev, da je srečanje preloženo zaradi poslabšanih odnosov med Hrvaško in Slovenijo. "Janez Drnovšek samostojno odloča o vseh svojih potezah, tudi o svoji knjigi in ni odvisen o dnevnopolitičnih dogajanj," je dejal Mesić. Dodal pa je, da bi bila kakršnakoli skupna pobuda predsednikov za umiritev odnosov v tem trenutku prezgodnja.
Težave pri izbiri predmeta arbitraže?
Na težavnost pri doseganju morebitnega dogovora o predmetu arbitraže je opozoril tudi predsednik Slovenske narodne zveze pri SLS Marjan Podobnik, ki je izpostavil, da se o tem na Hrvaškem ne govori.
Ponovil je, da Slovenija ne izključuje arbitraže za rešitev vprašanja meje na morju in spornih delih kopenske meje med državama. Poudaril pa je, da ni nujno, da bo predmet arbitraže samo meja na morju v Piranskem zalivu, kot si arbitražo predstavlja hrvaška stran. Slovenija bi zaradi zgodovinskih razlogov lahko zahtevala tudi, da bi bila predmet arbitraže meja na reki Mirni, kjer je bila meja nekdanje Cone B Svobodnega tržaškega ozemlja, tako kot bi za predmet arbitraže lahko predlagala tudi Savudrijski rt in Kaštel kot nekdanja dela občine Piran.
Podobnik je namreč opozoril, da bi lahko slovenski državljani o vstopu Hrvaške v EU odločali na referendumu. Dodal je, da vse javnomnenjske raziskave v Sloveniji kažejo na veliko podporo vstopu Hrvaške v Evropsko unijo, ki pa bi se spremenila, če bi bila zaradi Hrvaške vprašljiva teritorialni izhod Slovenije na odprto morje in suverenost Slovenije v celotnem Piranskem zalivu.
Predsednik odbora za zunanjo politiko hrvaškega sabora in poslanec hrvaške vladajoče stranke HDZ Gordan Jandroković je ponovil hrvaško stališče, da je v skladu s stališčem Badinterjeve komisije kopenska meja določena in da so, kar zadeva Hrvaško, izčrpane vse možnosti za dvostranski dogovor o meji na morju. Tudi bivši hrvaški zunanji minister Tonino Picula iz opozicijske Socialdemokratske stranke (SDP) je menil, da je arbitraža o meji na morju najboljša rešitev za 17 let trajajoči spor med državama.
KOMENTARJI (74)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.