Anina večerja za nekoga, ki morda več ne verjame v boljši jutri

Vse skupaj se je pravzaprav začelo z ljubeznijo. Ko se je najboljša slovenska kuharska mojstrica na silvestrovo poročila s podjetnikom Urbanom Stojanom, sta svatom sporočila, naj ne kupujejo daril, ampak sta namesto tega ustanovila dobrodelni sklad. Odprla sta ga pri Slovenski karitas.

"Že takrat sva želela, da bi to dobrodelnost nadaljevala, in te uničujoče poplave so se nama zdele ena od dobrodelnih priložnosti, ki se je na žalost pokazala. Odločila sva se, da nekaj narediva, da po svoje pripomoreva. Lahko vzameš v roke lopato in greš pomagat, nekateri pa smo dovolj srečni, da lahko pomagamo še na drugačne načine, zato sva želela ta položaj izkoristiti,"  nam je Urban pojasnil, kako sta se z Ano spustila v organizacijo velikega dobrodelnega kulinaričnega dogodka. 

Sedimo na vrtu njenega bistroja Ana in Slon, tik ob znamenitem ljubljanskem hotelu v središču mesta. Sonce, ki je že ves dan močno grelo Portorož in Obalo, je popoldne tudi v prestolnico prineslo pridih indijanskega poletja. Njuna ljubezen je še vedno sveža, pravzaprav jo je zakon le še okrepil, pravita, ko se naklonjeno spogledata in izmenjanje pripovedujeta zgodbo, držeč se za roke.

Njihov solidarnostni ponedeljek

"Tisti dan solidarnosti 14. avgusta se je zgodil na hitro. Večina ekipe je bila tisti dan prosta, to je njihova sobota ali nedelja, imeli so dan že organiziran ali pa napolnjen z obveznostmi za nov delovni teden, zato smo se odločili, da priredimo lastni solidarnostni ponedeljek. Ponedeljek je tisti dan, ko so vse tri enote zaprte, in odločili smo se, da prvič damo vse tri ekipe na kup. Torej sodelavce Hiše Franko, Pekarne Ana ter bistroja Ana in Slon," pripoved o ideji za prestižno dobrodelno večerjo nadaljuje Ana.

Sklenili so, da bodo naredili kolaž in jedilni list dobrodelnega večera zmešali iz vseh treh koncev. "Glede na to, da stojim za vsemi okusi, pa se bodo jedi verjetno ujemale med sabo," se smeji mojstrica gastronomije. Poudarila je tudi, da se jim je oglašalo ogromno ljudi, ki so želeli biti del te večerje: "Tako s postrvmi kot veliko vinarjev in nekdanjih sodelavcev."

Uradna maksimalna kapaciteta večerje je bila 40 gostov. "Ravno prejle sta dva odpovedala zaradi bolezni doma, mislim, da so se skupno zgodile štiri odpovedi, ampak so ljudje vseeno prispevali v sklad," pravi. Izklicna cena za mesto pri mizi je bila 520 evrov, sedež se je nato na dobrodelni dražbi prodal celo za 820 evrov, zbralo se je več kot 20.000 evrov. "Številke pa se spreminjajo, ljudje so še v zadnjem trenutku klicali, če imamo še kaj prostora. In že zdaj vem, da bodo nekateri najbrž kar prileteli, saj niso razumeli, da morajo rezervirati s kartico, ki bo pripravljena za to, da donirajo. Ne glede na to se donacije še vedno zbirajo od vsakega, ki želi prispevati, poleg tega se bo v ta fond nakazoval tudi delež vseh kosil, ki bodo v Hiši Franko prodana do konca oktobra," nam je pojasnjevala.

Bruskete, fokače, postrvi, srnin hrbet ...

Kaj pa je torej goste čakalo na Anin solidarnostni ponedeljek? "Na mizi bodo najlepši trenutki iz poletnega menija Ane in Slona ter Hiše Franko. Stvari, ki so meni najljubše, recimo brusketa s sardelo, paradižnikom in ostrigino majonezo. Ješprenjček, ki je kuhan kakor rižota, z zelenim fižolom in prahom garuma, kvasa. Pa fokača s kozjim sirom iz pekarne Ana, ki je noro dobra. Vsakič, ko jo prinesejo na mizo, rečem, naj jo odnesejo stran, da ne bom še ene pojedla, ker je res tako slastna," se je posmejala. 

In kdo so torej bili tisti, ki so odprli denarnice in se odločili, da bodo prizadetim v ujmi pomagali skozi vrhunsko kulinariko? "Zelo zanimivo. Šla sem skozi seznam gostov in me je precej presenetil, pozitivno presenetil. Ne gre za znane superbogataše in neznansko premožne ljudi, ampak za ljudi, kot sva recimo Urban in jaz. Resnično ne govorimo o velikih imenih, ki polnijo prve strani časopisov. To bodo krasni gostje, taki, ki radi dobro jedo in so se želeli s to večerjo nekako pokloniti tistim, ki so bili prizadeti v poplavah," pojasni.

Pravi, da ljudje o visoki kulinariki velikokrat zmotno razmišljamo, da je t. i. 'fine dining' oziroma izbrano gastronomsko obedovanje namenjeno samo ljudem z denarjem: "Ja, tako kot za dobro sliko moraš dati nekaj denarja na stran. Ampak to je neke vrste zbirateljstvo, zbirateljstvo dobrih občutkov, okusov, ki se je v tem primeru izkazalo za izjemno dobrodelno."

Prav tako ni šlo samo za slovenske goste. "Imamo tudi eno mizo iz Bruslja in dve iz Italije. Corriere della Sera, drugi največji italijanski časopis za La Repubblico, neke vrste italijansko Delo, je o tej večerji napisal celostranski članek in dodal tudi povezavo na donacije. To je bilo zame osebno veliko presenečenje, da je Corriere dejansko v enostransko zgodbo povzel, kaj se je zgodilo, celo večerjo in povezavo tako do donacij kot do rezervacij," še doda Ana.

Ura se namreč bliža tisti dogovorjeni, ko bodo začeli s pijačo dobrodošlice pozdravljati goste, zato mora preveriti, ali stvari tečejo tako, kot je treba. Za goste večera bo poskrbela približno 30-članska ekipa, nam pove. Svetovno znana kuharska mojstrica, ki se ponaša z dvema Michelinovima zvezdicama, jih je združila dobesedno z vseh vetrov. Head chef, glavni kuhar Leonardo Fonseca Celis, je iz Kolumbije, zastopane so tudi Japonska, Indija, Portugalska, Italija, Hrvaška.

V roke je prijela nož kot deklica za vse

S Hrvaške prihaja Maša Salopek, nagrajena slaščičarka. Marca letos se je sicer odločila, da je čas za nove izzive, je pa v Anini Hiši Franko v Starem selu pri Kobaridu delala pet let. "Biti del Hiše Franko je več od tega, da si delal tam. Hiša Franko na nek način postane dom. V teh letih sem stkala prijateljstva, ki so mi še danes izjemno pomembna," pravi.

Ko jo je Ana Roš poklicala, ali bi se želela priključiti tej hvalevredni akciji, je tako nemudoma pristala: "Slovenija je bila pet let moj dom. Ko sem slišala, kako je ta velikanska naravna nesreča prizadela številne prijatelje in njihove družine, sem bila zelo žalostna. To je še najmanj, kar lahko naredim. Da se na nek način poklonim vsem tem ljudem," pojasnjuje.

Trenutno dela v prestižni rovinjski restavraciji Cap Aureo pod vodstvom znamenitega malteškega kuharskega mojstra Jeffreyja Velle, tam je vzela prost dan in prišla v Slovenijo. "Potovala pa sem ravno v nedeljo, ko so se po koncu sončnega vikenda in počitnic očitno vsi Slovenci vračali s Hrvaške domov. Pot iz Rovinja do Ljubljane je tako trajala štiri ure in pol," se prime za glavo.

V ponedeljek dopoldne je nato v Ljubljani s starimi prijatelji najprej za ogrevanje nazdravila s penino, preden si je nadela predpasnik vzela nož v roke. Čeprav je bila razglašena za najboljšo slaščičarko na svetu po znamenitem gastronomskem izboru The Best Chef Awards, ji ni izpod časti nobeno delo: "Ker sem pridruženi član ekipe, ne gostujem z nobeno svojo slaščico, lahko bi rekli, da sem v tem trenutku v kuhinji deklica za vse. Sekljam, režem, ne samo sladko, tudi slano. Lepo je biti že samo v isti kuhinji z ljudmi, ki jih imam rada. Tudi zvečer bom pomagala povsod, kjer me bodo potrebovali," je povedala.

Za goste dobrodelne večerje vino brez žvepla in dodanih kemikalij

Tudi somelje Alen Audič je ponudil roko v strežbi, pomoč pri nalivanju vina, opisovanju vinske zgodbe gostom. Tudi on je nekdanji sodelavec Hiše Franko, po petih letih pa se je odločil, da skupaj s štirimi kolegi ustanovi lastno podjetje. Vsi so ljubitelji naravnih vin. Začeli so s spletno trgovino, preko katere so slovenska vina prodajali po vsej Evropi, lani pa so v središču Kobarida odprli še prodajalno z naravnimi vini. Že takrat so pomagali tudi gasilcem, ki so gasili požar na Krasu: "Naši zasebni kupci so donirali za nekaj steklenic vina in nato smo vrednost teh steklenic vina, ki smo jih prodali, namenili gasilskemu društvu. Letos pa nas je mati narava na medsebojno pomoč opomnila s poplavami. Ponudil sem, da s svojim izborom naravnih vin pripomoremo, da se imajo gostje lepo na večerji in gre potem tudi ta donacija v prave roke," pravi.

Kakšna vinska zgodba pa je čakala goste tega večera? "Danes gremo s svežino, nato z malo bolj klasiko in potem z eleganco končamo. Začeli bomo z Maticem. Matija Žerjav prihaja s Štajerske, iz Malečnika, je mlad vinar, ki dviguje standarde vinskega sveta na mariborskem okolišu v nebo, spreminja in dela malo bolj po svoji logiki. Začnemo s svežino, njegov sauvignon za prvi začetni krožnik, nadaljujemo z Brankom in Vasjo Čotarjem. Doma sta s Komna na Krasu, vina so pridelana brez dodanega žvepla. Dali bomo misliti ljudem, da ni vse, kar je z mehurčki, enako ali podobno penini, ampak je lahko tudi penina narejena brez dodanega žvepla, brez dodanih kemikalij. To bosta vitovska in malvazija,"  je pojasnil Audič.

"Na mizi bo še Movia iz Goriških brd. Aleš Kristančič in Lan Kristančič, sin počasi prevzema vinski svet v svoje roke. Fenomenalna bela in rdeča vina. Oni so tisti, ki so nekako Slovenijo spravili na vinsko mapo, recimo pred 20 leti. Veliko ime, veliko vino. Miha Batič je iz vipavskega dela, Šempas. Batič je znan po eleganci, po strukturiranih belih vinih, avtohtonih. Pinela, zelen, vitovska, tudi njegova rdeča selekcija, angel. Batič je nekako sinonim in ime v Hiši Franko več kot 20 let," opiše le nekaj imen, ki bodo tvorila vinsko zgodbo dobrodelnega večera.

Chefinja, ki živi tik ob kruti Savinji

Ta pa je še posebej čustven za kuharsko mojstrico Martino Breznik iz Hiše Raduha. Prihaja namreč iz Luč, z območja, ki je bilo med avgustovskimi poplavami med najbolj prizadetimi. "Živim ob reki, s Savinjo sem odrasla. Ta dinamika reke, ki je skozi pol stoletja, odkar jo jaz pomnim, pokazala vse obraze ... lahko je zelo lepa, pa tudi zelo kruta," njen pogled postane moten, ko pomisli na ranjene domače kraje.

Prizna, da ji je bilo kar težko priti v središče Ljubljane. "Najprej sem pomislila, ali bom sploh zmogla. Težko je priti v neko tako urbano okolje in se potem vrniti v naše, ki je povsem razdejano, to sta v tem trenutku dva čisto različna svetova," skloni glavo. Zgornja Savinjska dolina se je šele v ponedeljek odprla za turiste. Celotno območje od Luč do Logarske doline je bilo zaradi zahtevne sanacije ves mesec zaprto za obiskovalce. Kot pravi Breznikova, množičnega turizma tam sicer že tako ni bilo: "Pri nas ni nekih velikih hotelov in podobno. Dolina pravzaprav nagovarja k nekemu umirjenemu turizmu, jaz vedno rečem, da k nam pridite pisati svoje knjige," nežno pove.

Svojo jed je ta večer nameravala postreči na lesenem krožniku, ki je delo umetnika Jožeta Strmčnika: "Je imitacija kamna, lesenega kamna, je pravzaprav prodnik, ki ga vzamemo iz reke in marsikaj pove. Postregla bom tipično jed iz Luč, obrnjenik iz ajdove moke, vzela sem jajčka, ki jih ima tudi danes vsaka gospodinja v Lučah. Seveda pa bom uporabila posebno tehniko, konfetirala ga bom, dodala bom en ajdov hrustek in prah drena, saj je zdaj ravno čas, ko raste. Dren je tudi nekako simbol, da ostanemo zdravi, saj Slovenci rečemo zdrav kot dren," opisuje simboliko krožnika iz domačih logov, ki ga bo postregla.

"Hvaležna sem Ani, ona ima v sebi neko empatijo, da začuti človeka v stiski. Takoj se je odzvala. Najprej mi je napisala sporočilo, da si me sploh ne upa poklicati, naj ji samo napišem, kako sem. Odgovorila sem ji, da smo živi in zdravi ter da je pri nas vse v redu, ampak da je to, kar se je zgodilo mojemu kraju oziroma moji dolini, katastrofa. Vprašala me je tudi, ali potrebujem kakšno pomoč, in sem ji odgovorila, da jo potrebujem za vso dolino. Ta bo res potrebovala pomoč, saj bo šlo za eno dolgo okrevanje, ne samo en mesec, ampak več let. Vsekakor bomo potrebovali pomoč vseh Slovencev, da zaživi dolina, da pridejo ljudje pomagat, saj bo še dolgo časa kaj za postoriti," poudarja.

"Najprej je treba pomisliti na ljudi, ki so izgubili dejansko vse. Niso izgubili samo strehe nad glavo, izgubili so del sebe. Ljudje so vse življenje vlagali v te svoje hiše, prostore, vrtove. Pokrajina se je zdaj na marsikaterem koncu popolnoma spremenila, nikoli več ne bo taka, kot je bila," žalostno pove.

Katastrofalen udarec za turistični sektor na prizadetem območju

Udarec, ki so ga poplave zadale tamkajšnjemu turizmu, je grozljiv. Špica sezone se je ravno začela, ko se je vse ustavilo. V Kamniško-Savinjskih Alpah je glavna sezona druga polovica poletja in jesen. Čakali so jih avgust, september, oktober in sploh ne morejo verjeti, da je tega kar naenkrat konec.

"Kot dolina skoraj nemogoče, da preživimo zimo. Že prejšnja je bila dolga, pomlad je bila slaba, ker je ves čas deževalo, zdaj, ko bi lahko končno začeli, smo ugasnili. Čaka nas že nova zima in skoraj nemogoče je, da jo preživimo, govorim z vidika naše stroke," je opozorila na nezavidljive razmere, v katerih se je znašel gostinsko-turistični segment na prizadetem območju. Za razliko od Zgornjesavske doline v Zgornji Savinjski dolini zimska sezona ni paradni konj: "Razen nekaj teka na smučeh v Logarski dolini nimamo smučišča. Prvo je Golte, ki pa je že oddaljeno približno 25 kilometrov. Pri nas nimamo obiska proporcionalno razporejenega skozi vse leto. Imamo tistih štiri ali pet mesecev in to nam je bilo zdaj odvzeto," pojasni.

"Brez pomoči ne bomo zmogli, to je dejstvo. Komaj smo preživeli zapiranja zaradi epidemije covida, zdaj pa spet ta katastrofa. Človek je obupan, včasih se vpraša, joj, ali spet mi?! Pa ne mislim mi kot osebno, ampak kot dolina. Že tako in tako je življenje v teh koncih drugačno, kamorkoli gremo v urbano naselje, potrebujemo do tja uro, uro in pol. Težje je, večja borba je za preživetje, življenje. Saj smo vajeni, mi pač tako živimo in tudi cenimo, ampak tole zdaj je pa prehuda, brez pomoči ne bo šlo, nikakor ne," je jasna.

Upa, da jim bo država ponudila roko: "Morda s kakšno promocijo, ali pa z boni," spomni na turistične vavčerje, ki so slovenskemu turizmu pomagali preživeti v koronskih časih.

Do takrat pa lahko računajo vsaj na akcije, kakršna je ta, ki sta jo na noge postavila Ana Roš Stojan in Urban Stojan. Omenjena dobrodelna večerja namreč ne bo enkraten dogodek, saj se podpora prizadeti družini, ki bo prejela zbrani znesek, s tem še ne bo končala. "Družino bomo spremljali tudi v prihodnje in ji pomagali, dokler si ne bodo ustvarili vsaj približno človeku dostojnega življenja," je poudarila Ana.

"Pričakujem en krasen večer, poln dobrih želja in misli, predvsem pa osredotočen na to, da bo za nekatere ljudi jutri lepši jutri," nam še navrže, preden odhiti pozdravit prve goste, ki bodo ta lepši jutri pomagali omogočiti.