ANIMACIJA: Alpske doline bo zajelo najobilnejše oktobrsko sneženje po letu 2003

Zelo hladna zračna masa je že preplavila večji del srednje in zahodne Evrope.  V krajih severno od Alp bodo današnje najvišje dnevne temperature le okoli 10 stopinj Celzija, medtem ko se bo na južni strani Alp marsikje še ogrelo nad 20 stopinj Celzija. Postopno menjavo zračne mase lahko pri nas pričakujemo jutri čez dan, ko bo zapihal severni veter, meja sneženja pa se bo postopno spustila pod 1000 metrov nadmorske višine.

Pred fronto bo danes večji del dneva še prevladovalo sončno vreme. Na nebu bo sicer občasno kar veliko koprenaste oblačnosti, ki pa sonca ne bo povsem zastrla. Vreme se bo začelo spreminjati popoldne, ko bo poleg visokih na nebu severne in zahodne Slovenije tudi vse več srednjih in nizkih oblakov, ki bodo za sončne žarke manj prepustni. Proti večeru bodo v obmejnih krajih severne Primorske in Gorenjske že možne prve kaplje dežja.  

Nedelja nam prinaša obilne padavine

Ponoči se bodo padavine na severu krepile in do jutra razširile nad večji del države. Predvsem v bližini morja bo možna tudi kakšna nevihta. Ob spustu občutno hladnejšega zraka na južno stran Alp se bo nad Italijo poglobil nov ciklon, ki se bo nato pomaknil nad severni Jadran. Zaradi ciklona se bo fronta le počasi pomikala čez naše kraje, kar bo predvsem zahodni in južni Sloveniji prineslo večjo količino padavin.

K nam bo dotekal vse hladnejši zrak. Kot kažejo zadnji izračuni meteoroloških modelov, bo že dopoldne dovolj hladno, da bo snežilo do višjeležečih alpskih dolin, proti večeru pa se bo meja sneženja tudi marsikje drugod spustila do nadmorske višine okoli 700 metrov, lokalno pa lahko še nekoliko nižje. Na območju Rateč in Kranjske Gore lahko do konca padavin v noči na ponedeljek zapade več kot četrt metra snega. Ob močnejših padavinah bo lahko snežilo tudi na Bohinjskem. Proti večeru bo začelo snežiti tudi v višjeležečih krajih Notranjske in Kočevske, kjer bo predvidoma zapadlo od 5 do 10 centimetrov snega. Ker je drevje še olistano, obstaja nevarnost snegoloma.  

Ohladitev bo najkasneje dosegla Primorsko, kjer bo dopoldne še pihal jugo, popoldne pa bo zapihala zmerna do močna burja, ki bo na izpostavljenih mestih Vipavske doline v sunkih dosegala hitrost med 100 in 120 kilometrov na uro. Vetrovno bo tudi marsikje drugod po Sloveniji, še zlasti na Štajerskem in v Prekmurju, kjer bodo najmočnejši sunki severnega vetra presegali hitrost 50 kilometrov na uro.

Zaradi dotoka hladnejšega zraka bo jutri popoldne marsikje hladneje kot zjutraj. V večjem delu države se bodo temperature gibale le malo nad 5, na Primorskem pa okoli 12 stopinj Celzija.  

Oktobrska sneženja v preteklosti

Oktobrsko sneženje v naših krajih sicer ni nič neobičajnega, čeprav le redko zapade večja količina snega. V krajih na okoli 800 metrov nadmorske višine oktobra v povprečju sneži vsako drugo leto, v krajih na 500 metrih nadmorske višine pa se to zgodi na vsakih pet do deset let. Tudi povsem po nižinah je v oktobru že snežilo. Zadnje takšno sneženje smo imeli pred sedmimi leti, ko je po podatkih Arsa v Kočevju zapadlo 21, v Novem mestu 18, v Ljubljani pa dva centimetra snega. V zadnjih 50 letih je bilo v večjem delu države najobilnejše sneženje 23. in 24. oktobra 2003, v sredogorju in visokogorju severne Slovenije pa večinoma 20. in 21. oktobra 1970. Po podatkih Arsa je takrat v Ratečah zapadlo 34 centimetrov, medtem ko ga je bilo leta 2003 le štiri centimetre manj.  

Kot vse kaže, bo jutrišnje sneženje v alpskih dolinah najobilnejše oktobrsko po letu 2003. Po tem letu je bilo namreč največ snega oktobra 2010, in sicer 15 centimetrov, le en centimeter manj ga je bilo oktobra 2012, medtem ko je oktobra 2011 najvišja snežna odeja merila 10 centimetrov. Jutri ga lahko, kot smo omenili že zgoraj, zapade okoli četrt metra.  

Opozorilo zaradi nevarnosti proženja snežnih plazov

Še precej več snega kot v alpskih dolinah bo seveda zapadlo v gorah. V visokogorju Julijskih Alp se bo skupna snežna odeja po koncu sneženja v noči na ponedeljek približala enemu metru in tudi v sredogorju nad nadmorsko višino okoli 1200 metrov bo snega marsikje več kot pol metra. Kot opozarja Arso, se bo povečala nevarnost proženja snežnih plazov, še zlasti to velja za bolj strma travnata pobočja.  

Kakšno vreme nas čaka v prihodnjem tednu?

Po prehodu fronte bomo kar nekaj časa ostali pod vplivom vlažnega in hladnega zraka v višinah, zato večjih razjasnitev vsaj do sredine prihodnjega tedna ne pričakujemo. V ponedeljek in torek bo večinoma suho, v sredo in četrtek pa bo, kot vse kaže, prehodno spet deževalo, a ker bodo temperature že nekoliko višje, bo meja sneženja predvidoma nad 1000 metri nadmorske višine.