Tožilec Tilen Ivič Andreju Šišku, ki je v priporu že vse od lanske jeseni, kjer se je znašel po objavi fotografij in posnetkov urjenja skupine oboroženih zamaskiranih moških v Apačah na družbenih omrežjih, očita ščuvanje k nasilni spremembi ustavne ureditve v povezavi z oboroženim odporom, Mateju Lesjaku pa pomoč k temu dejanju.
To naj bi storila z različnimi ravnanji, od grožnje predsedniku vlade Miru Cerarju januarja leta 2017 do ustanovitve dežele Štajerske in nato še z ustanovitvijo obrambne skupine te dežele - Štajerske varde septembra lani ter pozivanjem drugim deželam, da se organizirajo podobno.
Šiško je vse očitke iz obtožnice zavrnil z besedami, da je prav on edini v Sloveniji, ki je javno pozval k ohranitvi ustave, zato tega, kar mu očita tožilstvo nikoli ni storil, niti nikoli ni imel takšnega namena. Ob tem se je tožilcu zahvalil, da bo na sojenju dobil priložnost javnosti pojasniti, kako in zakaj je prišlo do njegove provokacije.
Zaslišijo naj Pahorja, Šarca, Cerarja, Janšo ...
Njegova nova zagovornica Lucija Šikovec Ušaj ter Lesjakov zagovornik Mihael Jenčič sta okoli 30 predlaganim pričam s strani tožilstva danes na seznam zahtev obrambe dodala tudi zaslišanje predsednika republike Boruta Pahorja, premierja Marjana Šarca, nekdanjega predsednika vlade Mira Cerarja in predsednika opozicijske SDS Janeza Janše.
Kot je pojasnila zagovornica, bi prvi lahko kot vrhovni poveljnik slovenskih obrambnih sil pojasnil, ali so te res v tako slabem stanju, da bi utegnile poklekniti pred "športnim društvom s soft air orožjem", Cerar o tem, kako ogroženega se je dejansko počutil, Janša pa bi lahko kaj povedal o svojih preteklih predlogih za oblikovanje nacionalne garde.
Aktualnega predsednika vlade, proti kateremu je Šiško vložil tudi kazensko ovadbo, obramba obtožuje, da naj bi s svojimi javnimi pozivi neposredno vplival na kazenski pregon zoper obtožena. Spomnila je, da je bil Šiško sprva pridržan zaradi nezakonite posesti orožja, šele po Šarčevem pozivu pa naj bi mu obtožbe spremenili v kaznivo dejanje, za katerega v Sloveniji doslej še ne obstaja sodna praksa.
"Obtožba je neresna in ne more obstati, mi pa strokovno predstavlja velik izziv. Razen omenjenih gospodov mi drugih prič nimamo, saj ne moremo dokazovati ničesar, saj se nam ničesar konkretnega niti ne očita. Kako se lahko lotiš državnega udara s tem, da zbereš 50 ljudi v letih, ki hodijo po gozdu z air soft orožjem," je po naroku povedala Ušajeva.
Tožilec Ivič je zaslišanju najožjega vrha slovenske države nasprotoval, saj naj bi se o tem v predkazenskem postopku tako že izrekel tudi zunajobravnavni senat. Kot je dejal, ne gre namreč za osebna kazniva dejanja, pač pa za dejanja, ki jih je potrebno presojati na podlagi vseh dokazov, ki so že v spisu. Zadnjo besedo glede morebitnega zaslišanja bo imela sodnica.
"Upam, da res nihče dejansko ne verjame, da je vpliv druge veje oblasti dejansko mogoč. Državno tožilstvo je neodvisno in se odloča na podlagi dejstev in dokazov v spisu, presoja znake kaznivega dejanja in nato ustrezno ravna," je Ivič po predobravnavnem naroku v izjavi pred mariborskim sodiščem, kjer se je zbralo tudi nekaj Šiškovih privržencev, zavrnil tudi očitke o vplivanju politike na njihovo ravnanje.
KOMENTARJI (155)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.