Novico, da je Slovenija odpovedala gostoljubje bratoma Selvirju in Nelvirju Durakoviću ter Selimu Ljubijankiću, je njihov delodajalec (Ljubijankić sicer ne dela več zanj) pospremil z začudenjem. "Mogoče pa jih zato obsojajo, ker imajo brade," je ugibal in pripomnil, da imajo zaradi tega tudi v tujini večkrat težave.
A verjeti, da država zgolj na podlagi videza posameznika označi za (potencialnega) skrajneža in ga izžene, je naivno, je kot gost v oddaji 24UR ZVEČER poudaril nekdanji direktor Sove Andrej Rupnik. "Brada? To je zelo poenostavljena domneva, ker če bi bila brada pokazatelj tega, da je nekdo povezan s terorizmom, potem bi bil marsikdo v tej državi v težavah zaradi tega, vključno z mano."
"Res je, da nekateri od pripadnikov teh skrajnih skupin nosijo oblačila oziroma so urejeni na način, ki nedvomno kaže na to, h kateri islamski ločini spadajo, ampak to samo po sebi ne pove, da gre za nevarne ljudi," je pojasnil.

Sodelavci izgnanih so bili, podobno kot njihov šef, začudeni. Nikoli se niso pogovarjali o veri, nikoli o Bilalu Bosniću. Novica, da bi lahko bili nevarni, je udarila kot strela z jasnega. A tudi to Rupnik pojasni brez težav. "Tisti, ki so najbolj motivirani, kar pomeni, da so praktično na temu, da je njihova vera tako globoka, da je podobna neki ideologiji, so dejansko zelo urejeni ljudje," je dejal in kot primer omenil pridigarja Bilala Bosnića, neformalnega vodjo islamskih ekstremistov v BiH. "Bilal Bosnić je izobražena oseba, je osebnostno urejen. Težko bi bilo trditi, da gre za neurejeno, neuravnoteženo ali drugače moteno osebo." Je pa v svojih stališčih oziroma verskih izhodiščih radikalen. "V podobni situaciji so ljudje, o katerih danes govorimo, kar pomeni, da popolnoma normalno živijo, vendar pa verjamejo v zelo ortodoksen način razlage islama oziroma šeriatskega prava," je pojasnil.
Pa je za izgon iz države dovolj zagovarjanje radikalnega islama, spodbujanje verskega ekstremizma, druženje z ljudmi, ki so bili obsojeni zaradi terorizma? Rupnik je jasen: ni. "Zanesljivo mora iti za povezavo z enim od petih kaznivih dejanj, ki jih pri nas kazenski zakonik opredejuje kot terorizem, ali pa dejanja, ki so povezana s terorizmom," je dejal. In nadaljeval, da morajo "ta dejanja že imeti neke znake, ki kažejo na to, da ti ljudje bodisi nekoga prepričujejo v to, da se bo pridružil nekim ekstremnim nasilnim skupinam, da jih novačijo za delovanje na bojiščih ali pa za teroristične akcije". Zato je prepričan je, da ima država zelo konkretne indikacije, da se je trojica ukvajala s tem. "Ker zgolj biti pripadnik neke vahabitske oziroma salafitske skupne in slediti radikalnemu islamu samo po sebi ne pomeni neke nujne nevarnosti."
Kako varna je Slovenija?

Nekdo, ki je radikaliziran in islam razlaga na nek izviren način, star več stoletij, ni nujno nevarna oseba, še pravi Rupnik. "Postopek radikalizacije, preden privede do tega, da nekdo postane nasilno ekstremen, je precej dolg."
"Seveda v Sloveniji obstajajo določene skupine ljudi, ki so na neki kar kvalitetni poti radikalizacije, vendar je težko oceniti, kako globoko so," je še poudaril nekdanji direktor Sove. Obveščevalna služba ima določena orodja, s katerimi te nevarnosti zaznava in ocenjuje, nima pa vseh. Je Slovenija torej manj nevarna, kot se nam zdi? "Jaz sem še vedno prepričan, glede na to, kar vem in kaj se dogaja, da ta grožnja in ta tveganja še vedno niso tako zelo visoka, ampak s tem tvegam, da to trditev postavljam zato, ker pač nimam vseh informacij," na to odgovarja Rupnik.
Ki pa hkrati poudarja, da varnost ni zastonj. Če hočeš pravočasno zaznati in preprečiti nevarnost, moraš v to zelo veliko vlagati, Sova, policija in vojska pa v zadnjem času zelo na tenko piskajo, kar se tiče denarja. "En sam dogodek, ena sama eksplozija lahko celo sliko temeljito spremeni, tudi percepcijo varnosti v Sloveniji."
So teroristi potovali po balkanski migrantski poti?
Rupnik o tem ne dvomi. "Seveda iščejo teroristi tudi druge načine, ampak tole je bila v resnici ena od najboljši in najbolj enostavnih priložnosti za potovanje in po tej poti so potovali."
Obstajajo tudi dokazi o tem, zbrani v okviru preiskave terorističnih napadov v Parizu in Bruslju, "kjer so vsaj bruseljske oblasti ugotovile, da je vsaj osem treh napadalcev prišlo v te države preko balkanske poti, in sicer v okviru tega velikega migracijskega vala", je zaključil.
KOMENTARJI (37)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.