Andrej Grah Whatmough je najmlajši prvi mož RTV Slovenija v zgodovini. Na položaj generalnega direktorja je bil izvoljen pri 36 letih. Na tem mestu je nasledil Igorja Kadunca. Diplomirani pravnik je na mesto generalnega direktorja prišel kot nekdanji predsednik Nadzornega sveta RTV Slovenija. Njegovo delo na položaju je med drugim zaznamoval tudi marčevski odstop s funkcije tik pred novim imenovanjem s strani Programskega sveta RTVS za nov štiriletni mandat. Kot je dejal, je dal pobudo za nov razpis sam, ker je želel preveriti, ali ima zaupanje 29-članskega sveta v takrat novi sestavi. Ta mu je bil naklonjen z veliko večino. Podprlo ga je 23 od 29 članov. Mandat se mu izteče leta 2026, vendar novi zakon predvideva ukinitev programskega in nadzornega sveta ter nov enotni 17-članski svet RTV, kar posledično pomeni tudi ukinitev mandata organom vodenja in nadzora.
Tokrat objavljamo le del pogovora z direktorjem RTV Slovenija, ki je, poudarja, na vprašanja odgovarjal kot fizična oseba in organizator referendumske kampanje.
Ali je nov zakon o RTV Slovenija potreben? Je za to potreben tudi nujni postopek? Zakaj po vašem mnenju vlada hiti?
Slovenska medijska zakonodaja, del katere je tudi zakon o javni radioteleviziji, je po moji oceni potrebna celovite prenove. Zaradi pomena medijev za demokratično družbo pa je nujno potrebno, da se o vseh spremembah medijske zakonodaje opravi široka in temeljita javna razprava. Novela Zakona o Radioteleviziji Slovenija, o kateri bodo volivke in volivci odločali na referendumu v nedeljo, ni prestala nobene javne razprave. Ravno nasprotno: iz razprave je izključila vsa mnenja javnosti in plačnikov RTV-prispevka. Novela Zakona o RTV Slovenija tako ne more in tudi ne predstavlja nujno potrebne prenove, kakor tudi ne odgovarja na dejanske izzive, s katerimi se RTV Slovenija v sodobni medijski krajini sooča. Namen tega zakona je samo en: zamenjava celotnega vodstva in upravljavskih ter nadzornih organov RTV Slovenija ter nastavitev vladi poslušnih in sprejemljivih ljudi. To sta večkrat javno izrazila tudi ministrica za kulturo in predsednik vlade. Temu nelegitimnemu cilju je podrejena tudi uporaba nujnega postopka in siceršnje hitenje pri sprejemu novele, pa tudi v referendumski kampanji. Nepotrebno hitenje bo povzročilo številne napake, destabilizacijo zavoda in zlasti finančne posledice, ki pa jih bodo – v primeru uveljavitve novele zakona – žal morali plačati davkoplačevalci.
Zagovorniki zakona pravijo, da se z novim zakonom politika umika iz RTV. Zakaj bi se politika, katerakoli, želela umakniti?
Za javni medij, kot je RTV Slovenija, je vsekakor pomembno, da nobena politika nima vpliva na programske vsebine. To zagotavlja že danes veljavni zakon, ki vzpostavlja pomemben sistem zavor in ravnovesij med posameznimi funkcijami. Če ponazorim: generalni direktor nima prav nobenih pristojnosti glede konkretnih programskih vsebin, razen pri morebitnem izrednem programskem nadzoru, ki se vedno opravi za nazaj, ko je neka vsebina že objavljena. Program je tako v celoti v rokah odgovornih urednikov, urednikov in novinarjev. Zato po mojem mnenju ta novela zakona deklarirano rešuje problem, ki to v resnici ni. Četudi sprejmemo tezo, da problem je, pa ga novela na noben način ne rešuje. Imenovanje programskega sveta oziroma sveta samo pomika iz državnega zbora, kjer je postopek imenovanje vendarle popolnoma transparenten, v neke organizacije civilne družbe, za katere sploh ni jasno, kako oziroma po kakšnem ključu so se v noveli znašle, novela pa niti postopka imenovanja ne določa. Vse to pomeni, da gre pri tem dejansko za premik od transparentnosti k netransparentnosti.
Obe strani svarita pred političnim prevzemom RTV, med drugim tudi vi. Kaj s tem mislite?
Preprosto: v kolikor bo novela uveljavljena, bo vsem organom vodenja in nadzora RTV Slovenija hkrati prenehal mandat. To pomeni, da bo aktualna koalicija prek organizacij civilne družbe imenovala upravo in svet, ki ji bosta bolj pogodu. Nekatere organizacije, ki bodo po novem imenovale člane v svet, so namreč izrazito politične, veliko bolj kot državni zbor. Na nekatere te organizacije celo neposredno vpliva vlada, torej izvršna veja oblasti, kar pa je najpomembneje, nekatere so povsem finančno odvisne od vladnega denarja. Res menite, da bodo te organizacije politično neodvisne?
Andreju Grahu Whatmoughu smo postavili tudi naslednja vprašanja, a si je za odgovore o RTV vzel več časa in jih bomo objavili po referendumski kampanji:
- Podporniki zakona pravijo, da so bile pod pretvezo javnosti v programski svet imenovane osebe, ki odkrito simpatizirajo z določenimi političnimi strankami, ter da je povsem nesprejemljivo, da sta se na pomembnih položajih znašla recimo nekdanji prvi mož Ukoma Uroš Urbanija in Ksenija Koren, včasih zaposlena v kabinetu nekdanjega predsednika vlade. Imenovanje Urbanije ste, če se ne motim, programskemu svetu predlagali prav vi. Ob tem pa so na RTV prišli tudi novinarji, ki so bili pred tem zaposleni v medijih, povezanih z dotično politično stranko. Kako torej odgovarjate na očitke, da se je na RTV v zadnjem času intenzivno zaposloval politično profiliran kader?
- Če očitek o politizaciji RTV pod sedanjim vodstvom ne drži, kako razlagate dejstvo, da je Igor Pirkovič, sedanji v.d. urednika Uredništva za nove medije, v času prejšnje vlade Janeza Janše z vlado sodeloval kot scenarist državne proslave in je bil za svoje usluge s strani vlade tudi plačan, kar pomeni, da je kot novinar in voditelj hkrati delal tudi za vlado. Podobno, sicer preko svojega zavoda, tudi Jadranka Rebrnik, odgovorna urednica informativnega programa, katere zavod je sklenil več pogodb z ministrstvom za izobraževanje. Ali zaradi tega po vašem mnenju trpi ugled RTV, se izgublja videz nepristranskosti ter tudi, ali so po vašem mnenju takšne in podobne prakse sodelovanja in poslovanja z vlado, katerokoli, sprejemljive za javni medijski servis? So se morda tudi v preteklosti, pod drugimi vladami, dogajale podobne stvari?
- Kakšno je vaše mnenje o Društvu novinarjev Slovenije (DNS)? Ali gre za relevantno organizacijo? V DNS je bilo namreč nekaj kritik na vaše vodenje RTV, prav tako je častno razsodišče v zadnjem času ugotovilo več kršitev novinarskega kodeksa, med drugim pri Jadranki Rebrnik ...
- Vsa ta imenovanja so povzročila tudi veliko nejevolje v uredništvih, priča smo bili stavkam zaposlenih. Prej omenjena Pirkovič in Rebrnikova sta denimo na glasovanjih dobila zelo nizko podporo uredništva, ampak sta bila oba imenovana na funkcije, Jadranko Rebrnik ste neposredno imenovali vi. Zakaj, ob takem nasprotovanju in nezadovoljstvu?
- Nekaj časa se je govorilo o uvedbi smernic za komunikacijo na družbenih omrežjih, ki nato niso postale obvezne. Hkrati pa sedaj direktor televizije Uroš Urbanija javno razpravlja o in kritizira novinarje lastne medijske hiše. So njegovi zapisi v navzkrižju s priporočili?
- Zakaj ljudje odhajajo z RTV, predvsem iz informativnega programa?
- Septembra ste predsednika vlade Roberta Goloba pozivali, naj zviša RTV prispevek, nedavno pa ste na Twitterju posvarili, da zakonu o RTV nasprotujete tudi zato, ker bi se povečal RTV prispevek. Kontradikcija ali nianse?
- Zadnje čase uporabniki RTV storitev opažajo tudi številne tehnične težave in zaplete pri izvedbi programa. Zdi se, popravite me, če ne drži, da se pod aktualnim vodstvom na televiziji kopičijo tovrstni problemi. Zakaj do tega prihaja? Je to povezano s slabim vzdušjem, odnosi med zaposlenimi in vodstvom ali gre za težave kakšne druge narave?
- Verjetno zaradi tega tudi trpi gledanost, ki je v zadnjem letu padla. In to precej, za četrtino ali petino, po septembrskih podatkih. Čemu pripisujete tak padec, verjetno ne gre samo za postpandemično medijsko realnost? Če se bo trend nadaljeval, bo kdo prevzel odgovornost?
- In še za konec, kaj štejete kot največji uspeh aktualnega vodstva RTV?
