Analitiki: Pravi preizkus za Šarca in njegovo ekipo šele sledi

Politični komentator in urednik portala Domovina Rok Čakš je ocenil, da je premier in prvak LMŠ Marjan Šarec med trimesečnimi koalicijskimi pogajanji nedvomno pokazal lastnosti, potrebne za to, da se razvije v dobrega politika. "Ali je iz pravega testa za visoko politiko, pa se bo vendarle izkazalo šele sedaj, ko je 'hlev poln'," je bil po Šarčevo slikovit Čakš.

Politolog, analitik in aktivni tviteraš Aljaž Pengov Bitenc ocenjuje, da je šel Šarec, ki je danes dobil tudi svojo ministrsko ekipo, med sestavljanjem koalicije čez "ognjeni krst". "Videl je, kaj lahko pričakuje od partnerjev," je pojasnil in dodal, da pravi preizkusi Šarca in njegovo vlado šele čakajo.

'Cilju postati premier bilo podrejeno vse'

Dejstvo, da je Šarcu uspelo sestavili vlado kljub razdrobljenosti na politični levici ter številnih partikularnih interesih posameznih strank in njenih voditeljev, mu po Čakševih besedah govori v prid. "Je pa bilo v teku pogajanj, najprej z NSi in kasneje z Levico, zelo očitno, da je cilju, postati premier in sestaviti vlado, podrejeno praktično vse," je dodal.

Tako Šarec ni imel težav s tem, da je najprej pristal na koalicijsko pogodbo, kakršno so diktirala pogajanja z NSi, že naslednji dan pa sprejel v mnogočem vsebinsko povsem nasprotne predloge, ko je bila v igri Levica. "Gre torej za nekakšno sestavljanje potrebne večine za vladanje 'za vsako ceno', ki se povsem sklada z znano parolo o politiki kot umetnosti možnega," meni Čakš.

Ob oceni Šarčevih političnih kvalitet je Čakš navedel, da je "predvsem pokazal veliko mero pragmatizma, kar se v slovenskih razmerah že iz Drnovškovih časov zdi prednostna vrlina pri vodenju koalicijskih vlad".

Kako uspešno bo predsednik vlade krmaril med različnimi interesi znotraj vladnega peterčka ter to usklajeval še z "izvenzakonsko" šesto partnerko, za katero se zdi, da ima v tem odnosu nesorazmerno veliko moč, bo odločilno za njegovo politično prihodnost, je prepričan. Pri tem mu gre po Čakševem mnenju na roko, da se večina koalicijskih partnerjev boji novih predčasnih volitev ter morebitne močnejše zmage SDS.

Analitik Pengov Bitenc manjšinsko vlado vidi kot dokaz tega, da so Šarec in njegovi sodelavci sposobni gledati preko očitnega. "Manjšinska vlada je posledica tega, da je stranka Levica odigrala svoje karte ravno tako, kot jih je. To, da je Šarec bil pripravljen sprejeti to možnost, pa kaže, da se ne zapira v vnaprej pripravljene okvire," je ocenil.

Kdo je med pogajanji pridobil največ in kdo največ izgubil?

Levica je po mnenju političnega komentatorja Čakša v pogajanjih pridobila največ, saj koalicijski sporazum "še kako odraža njene interese". To se je po njegovem mnenju izkazalo že ob aktualnem sporu z gospodarstveniki, ko je bila Levica v središču pozornosti kot najglasnejši branik zapisanega v koalicijski pogodbi. "Nepoučeni obstranski opazovalec slovenskega političnega dogajanja bi ob tem morda celo dobil vtis, da je Luka Mesec voditelj nove slovenske vlade ter Levica tista stranka, ki s svojimi idejami diktira vladno politiko," je dodal.

Najkrajšo pa bi po njegovem mnenju utegnila potegniti SD, ki nagovarja isto volilno bazo kot Levica, obenem pa bo potisnjena v prevzemanje odgovornosti tudi za manj priljubljene ukrepe.

Pengov Bitenc pa meni, da je v koalicijskih pogajanjih najmanj pridobila ravno LMŠ, ki je morala zelo popuščati. "Dobila je štiri najmanj popularna in najtežja ministrstva," je izpostavil kot dokaz.

Tudi on se sicer strinja, da je iz pogajanj največ izvlekla Levica. "Dobila je cel kup koalicijskih zavez, na primer glede davkov, in hkrati ne prevzema nobene odgovornosti, ker ostaja zunaj vlade. To je tako rekoč idealna pozicija, za katero bi marsikateri slovenski politik prodal ledvico," je bil slikovit.

Dober položaj si je po njegovih besedah izpogajala tudi Alenka Bratušek. "Vodenje infrastrukturnega ministrstva, ki bo verjetno najbolj ključno v naslednjem razvojnem obdobju, je na ravni politične obrti uspeh," je dodal. V seznam zmagovalcev pa dodaja tudi Karla Erjavca, ki si je ponovno uspel zagotoviti ministrski položaj.

Za stranko SMC je uspeh, da je Miro Cerar prišel na položaj zunanjega ministra. "Po dolgem času ima Slovenija vsaj pogoje za kontinuiteto na zunanjepolitičnem področju, ker dvomim, da bo zunanji minister Cerar peljal drugačno politiko kot premier Cerar," je ocenil Pengov Bitenc.

Da je predsednik SD Dejan Židan postal predsednik DZ, ocenjuje kot pomembno v protokolarnem in simboličnem pomenu, a hkrati opozarja, "da je biti predsednik DZ včasih slepo črevo politične kariere". Možne težave pa vidi tudi z vidika funkcioniranja koalicije, saj bo Židan fizično ločen od vladne veje.

Sodelovanje z NSi?

Manjšinska vlada pa je lahko prednost za NSi. Sodelovanje z NSi Pengov Bitenc vidi kot Šarčev plan B, če bi se odnosi med koalicijo in Levico zaostrili. "Menim, da se tega zaveda in je s tega vidika njegova pozicija v manjšinski vladi boljša, kot če bi imel šibko večinsko vlado, kjer bi vedno obstajala možnost razpada koalicije," je pojasnil.

Z ad hoc sodelovanjem s koalicijo bi lahko NSi po mnenju analitika uresničila nekatere svoje zakonodajne projekte. "Potem bi se znala njihova pot pomembno ločiti od SDS in izkušnje kažejo, da volivci nagrajujejo take stvari."

Meni, da je za NSi nujno, da "po tem debaklu" ponovno razmisli, kaj hoče in kakšen bo njen odnos do sorodnih strank. "S preračunavanjem in podcenjujočim odnosom do drugih ne bo šlo. Upam, da je bila to lekcija za Mateja Tonina," je dejal in dodal, da "slovenski politični prostor krvavo potrebuje normalno krščansko demokratsko stranko".

"Če bo NSi ohranila smer, ki jo je začrtala nekdanja predsednica NSi Ljudmila Novak, v evropsko, moderno stranko, tudi s spremembo odnosa do ideoloških vprašanj, kot je splav, ima ta stranka veliko prihodnost," je opisal in poudaril, da po drugi strani NSi kot satelit večje stranke nima prihodnosti.

Kot največji izziv nove vlade Čakš vidi usklajevanje različnih interesov in pogledov na reševanje problemov na področjih, ki so ta čas za Slovenijo najbolj pereči: predvsem v zdravstvu, pri gospodarski in davčni politiki, pa tudi pri vprašanju ilegalnih migracij in drugih varnostno-obrambnih vprašanjih. Prav na teh področjih bo namreč podpora vprašljiva in bo Šarec moral iskati zavezništva tudi drugje.

Ena od možnosti je NSi, ki je po pogajanjih v prvem krogu z LMŠ na eni ter SDS na drugi strani znova pristala v opoziciji. Po mnenju Čakša je sicer zavrnitev Šarca in pristanek v opoziciji "posledica treznega razmisleka znotraj NSi o dolgoročni prihodnosti stranke v primeru sodelovanja v neuravnoteženi vladi petih strank z leve in ene z desne strani političnega spektra".

"A tudi odločitev za opozicijo ima svoje negativne plati. Predvsem, da se lahko stranka ponovno izgubi v senci dominantne SDS in ne uspe uveljaviti lastne identitete. Prav zato menim, da se bodo s sebi lastno politiko skušali pozicionirati kot samostojna opozicijska stranka, ki ne zavrača vsega povprek, temveč iskreno podpira tisto, kar je dobro, hkrati pa nudi jasno alternativo za vse, kar je slabo," je navedel analitik.

Zato po njegovem mnenju Šarec pri projektih, ki so za Slovenijo vitalnega pomena (denimo sodelovanje z evroatlantskimi zavezniki, morebitne razbremenitve obdavčitve dela in podobno) najbrž lahko računa na glasove NSi, kadar bo Levica iz ideoloških ali čisto preračunljivih razlogov svojo podporo umaknila.

Največji izzivi nove vlade

Primarni izziv za vlado bo po besedah Pengov Bitenca zdravstvena reforma, izziv pa bo tudi iskanje ravnovesja med socialnimi in podjetniškimi interesi. Vendar ocenjuje, da so to "problemi, ki so rešljivi z obstoječimi političnimi orodji".

Meni, da bodo največji test "zunanji faktorji, bodisi migrantska ali ekonomska kriza bodisi poslabšanje odnosov s sosednjimi državami ali reformni projekt na evropski ravni, kjer bo potrebno veliko državniške modrosti. Tukaj se bo pokazalo, ali je Šarec iz pravega testa". Velika prednost Šarčeve koalicije bo po njegovi oceni sodelovanje dveh nekdanjih premierjev, ki imata izkušnje z migracijsko in gospodarsko krizo.

'Janši ostaja baza prepričanih'

Tri mesece po državnozborskih volitvah smo torej danes dobili novo vlado. Dolžine sestavljanja koalicije Pengov Bitenc ne ocenjuje kot problematične. Bistveno bolj izjemna se mu zdi doslednost pri predvolilnih obljubah levosredinskih strank, da ne bodo šle v koalicijo s SDS.

Čakš znotraj SDS, ki kljub zmagi na volitvah ni uspela sestaviti vlade, kakšnih bistvenih sprememb zaenkrat ne pričakuje. Predsednik stranke Janez Janša je tako v očeh večinskega dela strankinega članstva in volivcev zmagovalec volitev, ki so mu sestavo nove vlade z izključevanjem preprečile znane "stare sile". Janševo pozicijo pa utrjuje tudi pozitiven trend v javnomnenjskih anketah. "Dokler bo tako, je njegovo mesto na čelu SDS zacementirano in odvisno zgolj od njega samega," je prepričan urednik portala Domovina.

Vodje SDS Janeza Janše pa analtik Pengov Bitenc na čelu vlade ne vidi več. "On je prešel svoj politični zenit. Ostaja mu baza prepričanih," je ocenil in dodal, da je to "bazen, ki je vedno bolj plitek".