Bodo morale biti na voljo tudi vinjete za en dan?

Evropski parlament je na današnjem plenarnem zasedanju podprl predlog direktive o spremembah cestninjenja, po katerem bi morale države članice cestnino za težja tovorna vozila in avtobuse od leta 2023 zaračunavati glede na dejansko prevoženo razdaljo. Od leta 2027 bi to veljalo tudi za lažja tovorna vozila in minibuse.

EU želi z direktivo olajšati doseganje ciljev glede zmanjševanja izpustov v prometnem sektorju in narediti plačevanje cestnin bolj pošteno. Predlagana pravila se nanašajo na dajatve, ki jih članice že zaračunavajo, in načrtovane dajatve na vseh cestah t. i. čezevropskega prometnega omrežja, kamor spadajo tudi slovenske avtoceste. Sporočilo za javnost o vsebini direktive si lahko preberete na tej povezavi. 

Kratkotrajne vinjete za osebne avtomobile bodo morale biti na voljo tudi za en dan

Predlog se nanaša tudi na kratkotrajne vinjete za osebne avtomobile. Da bi zaščitili tuje voznike, ki so na določenem območju le občasno, predlog predvideva zgornjo cenovno mejo za takšne vinjete. Poleg tega bodo morale biti kratkotrajne vinjete na voljo tudi za en dan in za en teden, predlagajo poslanci.

Kot so sporočili iz Evropskega parlamenta, bo morala biti cestnina za vsa tovorna vozila, težja od 2,4 tone, v primeru potrditve direktive od leta 2023 obračunana glede na dejansko prevoženo razdaljo. Za tovorna vozila, lažja od 2,4 tone, in minibuse bo to veljalo od leta 2027.

Da bi spodbudile uporabo okolju prijaznejših vozil, bodo morale članice višino cestnine prilagoditi izpustom ogljikovega dioksida iz posamezne skupine vozil.

Po letu 2021 bi po predlogu direktive v veljavo stopilo tudi določilo, po katerem bodo morale članice v primeru uvedbe cestnin za težja tovorna vozila uvesti tudi plačevanje t. i. zunanjih prometnih stroškov, ki predstavljajo stroške zaradi onesnaževanja, povzročanja hrupa in podobno. Po letu 2026 pa bo mogoča le uvedba plačevanja zunanjih prometnih stroškov za vse kategorije vozil.

Predlog omogoča popuste, na primer za redne uporabnike lažjih tovornih vozil na redkeje poseljenih območjih in na obrobju mest.

AMZS izpostavlja pozitivne učinke vinjet

Še pred današnjim glasovanjem so se glede sprememb cestninjenja oglasili v AMZS, kjer so razumeli, da predlog sprememb vključuje tudi cestninjenje po prevoženi razdalji za osebne avtomobile in motocikle. "Gre za izjemno pomembno odločitev, ki bo imela dolgoročne posledice za promet, prometno varnost in tudi ekologijo," pravijo na AMZS. Če bi se to zgodilo, bi po njihovem ta sprememba trenutne ureditve cestninjenja v Sloveniji poslabšala prometno varnost in imela še druge negativne učinke. Na to sicer opozarjajo že vse od maja 2017, ko je Evropska komisija svoj predlog o načinu cestninjenja v Evropski uniji predstavila javnosti.

Evropski poslanci so poročilo Christine Revault D’Allones Bonnefoy o predlogu sprememb Direktive 1999/62/EC, podprli. V praksi to konkretnejših posledic (še) ne bo imelo, saj je od tukaj do konkretne implementacije sprememb cestninjena še dolga pot.

AMZS: vinjete so najboljša rešitev

Kot ugotavljajo na AMZS, so se po več različnih načinih cestninjenja, prav vinjete izkazale za najbolj učinkovite. Uvedli smo jih leta 2008 in od takrat so pripomogle povečani uporabi avtocest ter hitrih cest in prekinile prakso izmikanja in obvozov cestninskih postaj, "s tem pa k večji pretočnosti prometa, varovanju okolja in, kar je najpomembnejše, doprinesle k prometni varnosti. Prometni tokovi so se preusmerili na avtoceste kot najbolj varne ceste". Tako AMZS, kjer ugotavljajo, da se je zmanjšalo število prometnih nesreč z najhujšimi posledicami, obenem pa uvedba vinjet ni vplivala na finančno stanje upravljavca avtocest, ki posluje z dobičkom.

Če bi spremembe – plačilo cestnine po prevoženi razdalji – veljalo tudi za osebna vozila, bi to pomenilo "ponovno selitev prometa z avtocest na glavne in regionalne ceste, z vsemi posledicami za pretočnost prometa, prometno varnost in ekologijo. V Sloveniji je namreč zaradi naravnih danosti in razseljene poseljenosti uporaba osebnih avtomobilov v večini primerov edina možnost primerne mobilnosti, vzpostavitev ustreznega javnega prometa pa zelo omejena. Manjše uporabe avtomobilov torej ne gre pričakovati, bodo pa vozniki, ob povišanju cen uporabe avtocest, iskali cenejše rešitve, četudi so te manj varne," opozarjajo na AMZS.

Menijo tudi, da EU ne bi smela biti pristojna, da odloča o cestninjenju oziroma načinu cestninjenja v posamezni članici EU – tudi v Sloveniji. Ob tem poudarjajo, da je študija mednarodne avtomobilistične zveze FIA ugotovila, da so države članice EU leta 2013 pobrale za 100 milijard evrov več davkov iz naslova avtomobilov, kot je bilo vložka v izgradnjo cestne infrastrukture. V Sloveniji je bil ta razkorak milijardo evrov.

Razprava o vinjetah se sicer vleče že od lani. Potem ko je napovedala ukinitev vinjet in plačevanje cestnine po prevoženih kilometrih, je evropska komisarka iz Slovenije Violeta Bulc sprožila plaz kritik. Bomo za avtoceste plačevali kot za telefon? Bodo tisti, ki prevozijo več, dobili ugodnejši paket, ali se bodo regionalne ceste spremenile v makadamske, ker bo avtocesta predrag luksuz?

Razprava bo še dolga

Večina se sicer strinja, da nas o usodi vinjet čaka še dolga razprava, predvsem, ko gre za uporabo za osebna vozila.

Kot piše kurier.at, so na primer tudi sosedje Avstrijci proti ukinitvi. Še posebej po tem, ko so ugotovili, da bi samo za vožnjo na delu obroča okoli Dunaja plačali 11 evrov – na dan.

Ob poenotenju sistema, predlagatelji izpostavljajo okoljske koristi takšnega učinka, nov sistem naj bi bil tudi naklonjen okolju prijaznim vozilom. Stroške vožnje bi izračunaval čip v vozilu, cena pa bi se spreminjala tudi glede na to ali gre za cestne poti blizu naselij ali območja rednih zastojev, kar bi lahko dodal upravljavec avtoceste, še piše Kurier.

Avstrijski minister pravi, da se nič takšnega ne bo zgodilo, dokler bo on minister. Bruseljskemu zapovedovanju načina obravnavanja cestnin nasprotujejo tudi v Nemčiji.

Kritiki tudi menijo, da ni naloga Evrope, da poenoti način obračunavanja cestnin, ampak je naloga transportnih podjetih in posameznikov, da preverijo, kakšna pravila veljajo v določeni državi.

Plača naj tisti, ki onesnažuje

V poslanski skupini S&D, ki ji v Evropskem parlamentu pripada Revault d’Allonnesova menijo, da ima cestni promet velik vpliv na degradacijo okolja in na družbo, davek za to pa bi morali plačati tisti, ki cestno infrastrukturo dejansko uporabljajo. 

Menijo, da je vinjetni sistem zastarel, nov sistem, ki bi temeljil na dejanski uporabi cestne infrastrukture pa bi bil bolj pravičen – po sistemu – plača naj tsiti, ki onesnažuje.

Prepričani so tudi, da bi s temi ukrepi pripomogli k doseganju ciljev pariškega klimatskega sporazuma.