AMZS: Največ tistih, ki vozijo v napačno smer, je med starejšimi vozniki

Potem ko je v ponedeljek na ljubljanski obvoznici od Golovca proti Zalogu 78-letnik vozil v nasprotno smer in pri tem povzročil nesrečo, so iz AMZS danes sporočili, da največ voznikov, ki vozijo v napačno smer, najdemo med starejšimi vozniki. Sledijo vozniki, ki vozijo pod vplivom psihoaktivnih snovi, tisti, ki na ta način poskušajo narediti samomor, in nazadnje še adrenalinski odvisniki.

"Razlog za vožnjo v napačno smer je neupoštevanje postavljene prometne signalizacije, vzroke pa lahko iščemo v pomanjkljivem znanju, nezbranosti, vožnji pod vplivom alkohola ali psihoaktivnih snovi, bolezenskih težavah ali celo zavestnemu naklepnemu ravnanju," so zapisali.

Kot pravijo, se pri izvajanju Programa dodatnega usposabljanja za varno vožnjo (izbris kazenskih točk) srečajo tudi z vozniki, ki pa se prekrška v času nastanka niso zavedali. "Ravno zaradi te problematike vztrajamo, da psihosocialne delavnice izvaja izključno za to usposobljen psiholog. Tudi na ta način želimo prispevati k večji varnosti na slovenskih cestah," opozarja inštruktor varne vožnje v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem Danijel Granda.

Psiholog: Starejši vozniki niso nič bolj nevarni od drugih

A Marko Polič z oddelka za psihologijo na ljubljanski filozofski fakulteti trdi, da starejši vozniki v primerjavi z vozniki iz drugih starostnih skupin niso nič bolj nevarni. Opozoril pa je, da z leti začnejo pešati nekatere funkcije telesa - od vida do kratkoročnega spomina.

Pri tem je poudaril, da se človek od človeka zelo razlikuje. "Starejši niso homogena skupina, ampak so si lahko zelo različni med seboj," opozarja. "Če je človek zdrav in vozi dovolj pogosto, ni zadržkov za varno udeležbo v prometu. Če pa je bolan, lahko to vpliva na njegovo sposobnost za vožnjo. Tako je lahko oslabljena njegova presoja ali ima denimo motnje zavesti," je dejal.

Če pri mladih voznikih opažajo, da več pospešujejo, vozijo hitro in v vinjenem stanju, je pri starejših tega veliko manj, še pravi Polič. Pač pa pri starejših nastopijo težave zlasti zaradi šibkejših spoznavnih funkcij. Poudaril je, da bo starejših vedno več. "Družba se mora temu prilagoditi in prometno okolje narediti bolj prijazno za starejše," je dejal. Tu je omenil krožna križišča ali pa prometne znake, ki naj bodo ustrezne velikosti.

Upokojeni zdravnik in nekdanji minister za zdravje Božidar Voljč starejšim voznikom svetuje, da so še zlasti pozorni na svoj vid. "Vožnje v nočnem času ali deževnem vremenu so lahko zelo nevarne, če nimamo pravih očal," je dejal. Če starejši opažajo, da parkirajo s težavo ali imajo pri vožnji večkrat smolo, naj družinskega zdravnika prosijo za oceno sposobnosti za vožnjo. Če bodo izgubili vozniško dovoljenje, bo s tem sicer prizadeta njihova svobodna mobilnost. Vendar pa lahko avtomobil obdržijo, za vožnjo pa lahko zaprosijo koga drugega, predlaga. Po njegovem nasvetu naj ne vozijo niti tisti, ki jemljejo zdravila, ki vplivajo na duševnost.

Direktor agencije za varnost prometa Igor Velov pa je že pred dnevi povedal, da krivde za vožnjo v napačno smer ne pripisuje le starosti voznika, temveč predvsem različnim zdravstvenim težavam, ki niso nujno povezane z leti. Podaljševanje vozniških dovoljenj starejšim za krajše časovno obdobje zato po njegovem mnenju ne bi rešilo težave z vožnjami v nasprotno smer.

Velov opozarja, da višja starost ne pomeni nujno tudi slabših voznih sposobnosti. "To ne bi smelo delovati na leta, saj imamo ljudi, ki so stari 60, 65 let, in so v boljši kondiciji kot nekdo, ki je star 35," je dejal.

Po mnenju agencije bi več pristojnosti in odgovornosti pri podaljševanju vozniških dovoljenj morali dati osebnim zdravnikom, saj ti najbolje poznajo svoje bolnike. Ti zdravniki bi tako morali dajati pobude za omejitev, odvzem ali podaljšanje vozniškega dovoljenja. Po Velovem mnenju je takih pobud zelo malo, saj se osebni zdravniki večinoma ukvarjajo z zdravjem bolnika, ko pa gre za podaljševanje vozniških dovoljenj, gredo ljudje k specialistom medicine dela, prometa in športa. Ti specialisti nimajo vpogleda v bolezensko stanje voznikov, kot sta na primer demenca ali sladkorna bolezen, ki pa lahko na sposobnost vožnje vpliva precej bolj kot na primer slab vid.

Bi pomagale ovire na cestah?

Se pa že dlje časa v javnosti pojavljajo tudi pobude, da bi vožnjo v nasprotno smer lahko omejili z različnimi ovirami na avtocestnih izvozih, ki bi na primer predrle pnevmatike vozilom, ki bi prek njih zapeljala v napačno smer.

Velov se z njimi strinja le deloma, saj poudarja, da tistih, ki želijo v nasprotno smer zapeljati namerno, take ovire ne ustavijo. Opozarja tudi, da v nekaterih primerih vozniki obrnejo šele na avtocesti, potem ko so nanjo zapeljali pravilno.

Na Javni agenciji RS za varnost prometa se strinjajo s postavitvijo nekaterih vrst ovir, vendar opozarjajo, da je treba o tem prej dobro premisliti. Nekatere predloge so podali že sami in jih tudi javno predstavili, vendar so takšni ukrepi, kot poudarja Velov, stvar Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars).