Amnesty International kritičen do Slovenije

"Javni mediji so bili tarče spodkopavanja: izvajale so se kampanje blatenja, novinarji so bili tarča pogostega nadlegovanja, tudi premierja Janeza Janše in drugih visokih politikov. Slovenska tiskovna agencija je dolge mesece ostala brez financiranja. Slovenija pa je na Svetovnem indeksu svobode medijev padla z 32. na 36. mesto. Tarča kampanj klevetanja, ki so jih izvajali predstavniki oblasti, so bile pogosto tudi nevladne organizacije in drugi kritični glasovi," so ugotovitve povzeli v sporočilu za javnost, ki so ga posredovali z Amnesty International (AI) Slovenije.

Opozorili so na omejevanje protestnih zbiranj v okviru protikoronskih ukrepov. Kot so navedli, je splošna prepoved javnih zbiranj z izjemo 12 dni veljala od oktobra 2020 do 19. aprila 2021. Policija je številne protestnike kaznovala z visokimi globami. Julija je ustavno sodišče odloke o prepovedi zbiranja razglasilo za neustavne. Kljub temu je vlada v začetku letošnjega leta od Jaše Jenulla, enega izmed vidnejših petkovih protestnikov, zahtevala plačilo treh zahtevkov za stroške varovanja mirnih protestov, ki se jih je udeležil, so pojasnili. Direktorica AI Slovenija Nataša Posel je ob tem poudarila, da gre v tem primeru za preko 40.000 evrov, "čeprav je omogočanje protestov dolžnost Policije". 

Ob tem so dodali, da je ustavno sodišče kot neustavne prepoznalo dele zakona o nalezljivih boleznih, ki so bili temelj številnih omejitvenih ukrepov. 

"Poleg nadaljevanja prisilnih vračanj beguncev na Hrvaško se je zaostrila tudi begunska zakonodaja, ki sedaj dopušča možnost popolnega zaprtja mej za begunce in s tem odstop od mednarodnega azilnega prava," so še zapisali.

Kot dobro je organizacija v Sloveniji  ocenila spremembo opredelitve posilstva v skladu z modelom soglasja, pozdravljajo pa tudi decembra sprejet zakon o dolgotrajni oskrbi.

Za Evropo AI med drugim ugotavlja, da se je dve leti po pandemiji soočala s stalnim porastom avtoritarnosti, včasih pod krinko zaščite prebivalstva pred covidom-19, ter da so oblasti v številnih delih Evrope zatirale neodvisne in kritične glasove. Pozitiven odnos večine evropskih držav do Ukrajincev je žal v ostrem nasprotju s splošnim trendom evropske migracijske in azilne politike v letu 2021, ugotavljajo v AI in dodajajo, da je Evropo zaznamoval tudi porast rasizma, usmerjen proti temnopoltim, muslimanom, Romom in Judom. 

Po ugotovitvah AI je bila neučinkovita tudi mednarodna skupnost. "To se je posebej kazalo pri paralizi Varnostnega sveta Združenih narodov, ki ni ukrepal glede grozodejstev v Mjanmaru, kršitev človekovih pravic v Afganistanu, vojnih hudodelstev v Siriji ... Ta trajna paraliza multilateralnih teles in primanjkljaj odgovornosti močnih držav sta utrdila pot do ruske invazije na Ukrajino, ki grobo krši mednarodno pravo," so zapisali.