Ameriška depeša: Rupel zavrnil pritisk na Rusijo

Spletna stran WikiLeaks je objavila nov sklop tajnih diplomatskih depeš, v katerem se je znova znašla tudi ameriška depeša o pogovorih nekdanjega veleposlanika ZDA v Sloveniji Yousifa Boutrosa Ghafarija z nekdanjim slovenskim zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom. Gre za pogovore o pritiskih na Rusijo glede vojne v Južni Osetiji.

Ghafari se je 14. avgusta 2008 sestal z Ruplom in tedanjim generalnim direktorjem MZZ Bogdanom Benkom, da bi ''spodbudil slovensko vlado, naj z Rusijo govori tudi o razmerah v Gruziji''.

Rupel je Ghafariju zagotovil, da je tudi Slovenija zaskrbljena zaradi dogodkov, vendar pa je želel najprej slišati, kaj ima o tem povedati tedanji ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Z njim naj bi se po telefonu slišal po srečanju z ameriškim veleposlanikom. Slednji ''je pritisnil, naj mu posreduje naše pomisleke, vendar pa zunanji minister ni odreagiral'', je zapisano v ameriški depeši.

Kot kaže zapis v depeši, je Rupel zagotovil, da bo o pogovoru z veleposlanikom obvestil tedanjega premierja Janeza Janšo, vendar pa je ob tem vztrajal, da ni nobene potrebe, da bi na kakršen koli način škodili odnosom med EU in Rusijo.

Ameriški veleposlanik je vztrajal, da mora EU jasno povedati Rusiji, da je njeno ravnanje prekomerno, če želi biti pomembna mednarodna igralka. Rupel pa mu je odvrnil, da bo Lavrov že dojel ''ostro sporočilo'' z zasedanja ministrov EU, če bo dovolj natančno bral.

Kot je dejal Rupel, je najbolj pomembno pri tem sporočilu, da je EU ostala poenotena. Poudaril je nujnost, da EU govori v en glas. Priznal je, da znotraj EU obstajajo razlike glede odnosov z Rusijo in da so nekatere države močno odvisne od ruskih energetskih zalog.

Nato je veleposlaniku še pojasnil, da je Slovenija že prispevala 100.000 evrov v humanitarni pomoči in da namerava nuditi še več, prav tako pa, da se bo vključila v misijo EU v Gruziji. Izrazil je zaskrbljenost glede operativnosti EU na tem območju, kjer je bila EU dotlej prisotna le prek Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). Oba z Benkom pa sta se strinjala, da je prioriteta humanitarna pomoč.

Avgusta 2008 sta se Rusija in Gruzija zapletli v petdnevno vojno, v kateri je Rusija zatrla gruzijski napad na Južno Osetijo. Vojna v začetku avgusta se je začela z gruzijsko ofenzivo v Južno Osetijo, nato so le nekaj ur pozneje v regijo vkorakale ruske sile.

Medtem ko Moskva trdi, da je s tem varovala tam živeče ruske državljane, je Tbilisi Rusijo obtožil izzivanja konflikta, ki bi ji omogočil utrditev nadzora nad pokrajino in destabilizacijo gruzijske prozahodne vlade. Po končanju nasilja je Rusija priznala neodvisnost Južne Osetije in Abhazije, na njunem ozemlju pa namerava ohraniti 7.600 svojih vojakov.