Ambiciozni načrti ministra za zdravje

Do leta 2015 naj bi v Ljubljani zgradili nov Klinični center ter tako za prebivalstvo osrednje Slovenije zagotovili ustrezne kapacitete na sekundarni ravni, je napovedal minister za zdravje Andrej Bručan. Novi KC, katerega vrednost ocenjujejo na 269 milijonov evrov, naj bi stal nekje med lokacijo sedanjega KC in avtocestnim priključkom Ljubljana vzhod, na sedanji lokaciji pa bodo končno pod skupno streho združili vse dislocirane enote.

Sedanji KC je bil zgrajen pred dobrimi 30 leti; že takrat so se pojavljali predlogi za ločitev sekundarne in terciarne ravni. To se ni zgodilo in prebivalci osrednje Slovenije nimajo tako dobrega dostopa do sekundarne zdravstvene ravni, zato je bil projekt KC že takrat nesodoben, je ocenil Bručan.

Osrednja Slovenija nima primerne splošne bolnišnice, poleg tega prepletanje različnih programov v KC ne omogoča najboljše dostopnosti in učinkovitosti terciarnih storitev, je dejal Bručan. Novi KC bo prometno dobro povezan s starim, po njegovi dograditvi bodo ohranjene in posodobljene zgradbe sedanjega KC omogočale združitev vseh dislociranih dejavnosti na enem mestu in bodo dani pogoji za izvajanje deficitarnih dejavnosti, tudi dolgotrajne bolnišnične nege, zlasti pa bo tako zagotovljena kakovostna sekundarna zdravstvena oskrba prebivalstva ljubljanske zdravstvene regije, pravi Bručan.

Ta sicer napoveduje, da bo objekt novega KC, čigar zmogljivosti bodo znašale okoli 30 odstotkov zmogljivosti sedanjega, pod eno streho združil poučevanje, raziskovalno dejavnost in klinično delo. Večino sredstev zanj naj bi zagotovili iz proračuna, in sicer predvsem s prerazporejanjem denarja z drugih projektov, ki naj bi jih deloma pokrili s sredstvi iz evropskih skladov.

Potrebovali bodo več zdravnikov

Točna lokacija novega KC še ni v celoti določena, po besedah ministra naj bi se nahajal nekje severno od Zaloške ceste, čez železniško progo. Da bo to uresničljivo, bo potrebnih veliko arhitekturnih sprememb, predvsem na železnici. Zgrajen naj bi bil v letih 2011 do 2015. Da bo ta ustanova dejansko lahko začela delovati, pa bodo potrebovali tudi več medicinskega kadra, tako zdravnikov kot diplomiranih medicinskih sester, kar bodo po besedah ministra zagotovili s povečanim vpisom pri zdravnikih in z ustanavljanjem še ene visoke zdravstvene šole na Jesenicah.

Zmogljivost bolnišničnega dela novega KC bo ena postelja na 3000 prebivalcev, to je skupno 660 postelj, skupne neto površine bolniških, diagnostično terapevtskih, servisnih in drugih prostorov pa bodo znašale 80.000 kvadratnih metrov, je še povedal Bručan.

Poleg tega je minister predstavil tudi projekt dograditve mreže urgentnih centrov, katerega vrednost je ocenjena na 78 milijonov evrov. Projekt, ki si ga je zadala vlada, vključuje ureditev takih centrov v Kliničnem centru v Ljubljani in Mariboru ter v regionalnih bolnišnicah v Celju, Izoli, na Jesenicah, v Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu in Slovenj Gradcu, kar bo omogočilo najboljšo dostopnost do njihovih storitev. Poleg tega projekt zajema tudi zagotovitev zmogljivih in hitrih podatkovnih in prevoznih povezav med njimi, je pojasnil Bručan.

Ta projekt naj bi začeli uresničevati leta 2008. Kje točno bodo urgentni centri postavljeni, še ni določeno. Kandidirajo lahko vse regije, od interesa regij in njihove pripravljenosti za koriščenje evropskih sredstev v ta namen je odvisno, kje centri dejansko bodo, oblika in način delovanja bolnišnice pa bosta odvisna od pozicije bolnišnice v celotnem sistemu zdravstva.

Oba projekta sodita v okvir Resolucije razvojnih projektov 2007-2023. Vlada z obema projektoma ustvarja pogoje za moderno socialno državo in večjo zaposlenost, ob tem pa namerava sistem zdravstvenega varstva prilagajati tako, da bo še naprej temeljil na solidarnosti, dostopnosti, transparentnosti, kakovosti in učinkovitosti ter fiskalni vzdržnosti, pravi Bručan. Kot vzporedni učinek bo projekt gradnje novega KC omogočil tudi izboljšanje sekundarne zdravstvene infrastrukture v osrednji Sloveniji, omogočil pa bo tudi relativno povečanje števila delovnih mest in boljše delovne razmere zdravstvenega osebja, še poudarja minister.