Prioritete novega vodstva ljubljanskega Kliničnega centra (KC) in kako se bodo lotili problemov, ki že več let pestijo zavod, so bile glavne teme poslovno-strokovne konference Kliničnega centra. Ob tem je minister za zdravje Andrej Bručan predstavil ukrepe ministrstva, s katerimi so se lotili čakalnih dob in nadomeščanja iztrošene opreme. Za skrajšanje čakalnih dob so zagotovili dodatnih 5,5 milijarde tolarjev, KC bo prejel približno 35 odstotkov tega zneska, je ob tem navedel državni sekretar Dorian Marušič.
Novopečena generalna direktorica KC Darinka Miklavčič je zaposlenim predstavila glavne usmeritve svojega mandata. Kot je poudarila, namerava zagotoviti večjo preglednost poslovanja zavoda, načrtuje tudi reorganizacijo, ki med drugim vključuje decentralizacijo finančnega upravljanja ter reorganizacijo nemedicinskih strokovnih služb. V reševanje finančnih težav KC se bo morala po njenih besedah vključiti tudi stroka, je še dodala.
Med svoje prioritete je uvrstila še ureditev učinkovitega nabavnega procesa, predvsem področje javnih naročil. V sklopu dejavnosti za ureditev kadrovskih težav v zavodu pa so, tako Miklavčičeva, že začeli z analizo obremenjenosti zaposlenih. Pripravljajo že tudi analizo izkoriščenosti opreme, poleg tega nameravajo postaviti nove tehnične standarde, čim prej pa želijo zaključiti tudi projekt informatizacije zavoda.
Strokovna direktorica KC Aleksandra Markovič je izpostavila problem prostorov, opreme in kadrov. Njihovo reševanje bo po prepričanju strokovne direktorice dolgotrajen proces. Prostorske težave se, kot je navedel že minister Bručan, sicer rešujejo, tako naj bi do leta 2008 v celoti zaključili z vsemi gradnjami, ki so načrtovane oz. v teku.
V ljubljanski regiji tudi negovalna bolnišnica
Na področju kadrov so po njenih besedah težave precejšnje, glede na načrt upokojitev naj bi tako v naslednjih 10 letih izgubili okoli 200 zdravnikov specialistov in približno 180 sester. To bodo poskušali rešiti s fleksibilnim načinom upokojevanja in s stimulacijami za deficitarne poklice.
Med načrti, ki se jih je že lotilo novo vodstvo, pa je tudi negovalna bolnišnica. Po besedah Markovičeve so že pripravili oceno, kolikšne zmogljivosti bi potrebovali ter koliko kadra bi to zahtevalo. Kdaj bo takšna bolnišnica, ki bi jo regija zelo potrebovala, zaživela, pa še ni jasno, je še pojasnila, saj so pomembno vprašanje prostori in izvajalec dejavnosti. Bručan je glede tega pojasnil, da so na ministrstvu sicer že prejeli štiri vloge za zasebne negovalne bolnišnice.
Bručan je za managerski način
Minister je sicer poudaril, da se bo v KC moral spremeniti način vodenja zavoda, ki je po njegovih besedah ostanek nekega starega sistema. Bručan prihodnost vidi v managerskem načinu vodenja zavoda. Za modernizacijo tehnične opremljenosti slovenskega zdravstva pa je Bručan kot rešitev tudi tokrat navedel operativni lizing, s katerim bodo lahko zagotovili stalno obnavljanje naprav.
Glede dodatnih sredstev, ki so jih na ministrstvu namenili za skrajšanje čakalnih dob, pa je minister pojasnil, da so v začetku poletja po zdravstvenih zavodih opravili anketo, koliko operacij in drugih posegov bi lahko zavodi ob dodatnih sredstvih dejansko izvedli. Na podlagi odgovorov iz anket so posameznim bolnišnicam tudi razdelili dodatna sredstva, ki pa jih morajo bolnišnice za dodatne programe porabiti do konca tega leta.
Kot je še pojasnil minister, naj bi se večino teh programov opravilo v rednem delovnem času, manjši del pa izven - torej ponoči in ob koncih tedna, ko so operacijske dvorane proste. Za izpolnitev teh dodatnih programov pa bodo po ministrovih besedah potrebne tudi prerazporeditve kadrov.