Ambasada Rog: Zaposleni prosilci za azil živijo v strahu pred deportacijo

Ekipa Ambasade Rog je s sindikati in drugimi organizacijami ministrstvu za notranje zadeve podala praktične predloge za ureditev položaja delavcev prosilcev za azil, s katerimi bi jim omogočili ostati v Sloveniji in nadaljevati delo, a na njihov odgovor še čakajo.

Prosilci za azil namreč dobijo delovno dovoljenje po treh mesecih od prihoda v državo. Večina se jih zaposli, a ker azilni postopki trajajo več mesecev in let, prejmejo kot že zaposleni in sindikalizirani delavci odločbo o deportaciji. "To je nevzdržna situacija, posebej danes, ko ima Slovenija množično potrebo po tujih delavcih," je dejal Miha Blažič iz Ambasade Rog.

Dodal je, da vlada od teh ljudi pričakuje, da si dokumente uredijo na konzulatu izven EU, za večino to pomeni v Egiptu. "Ta postopek bi trajal mesece ali leta, v tem času pa seveda ne bi obdržali službe. Ne morejo dobiti niti dovoljenja, da bi legalno potovali na konzulat zunaj naše države," je bil nazoren Blažič. Večini tujcev država izda tudi petletno odločbo o prepovedi vstopa v Slovenijo in EU. "Ko bi enkrat šli iz Slovenije, se ne bi mogli nikoli več vrniti," je dodal.

Po Blažičevih besedah je več ministrstev, sindikatov in delodajalcev zato že predlagalo, da bi lahko v Sloveniji zaposleni tujci svojo prvo vlogo oddali tudi na upravni enoti, a notranje ministrstvo za to ni pokazalo posluha. Pojasnilo je namreč, da migrantom ne morejo odobriti azila na podlagi zaposlitve, kar je po Blažičevi oceni zavajanje, saj da so prosili le za to, da naj na podlagi zaposlitve dobijo možnost vloge za dovoljenje za začasno prebivanje.

"Ne skušamo se spopadati z vlado, želimo le s protestom pokazati, da smo tukaj in da želimo pomagati in živeti," je povedal Faisal Ali, ki prihaja iz Gane. "Nismo tukaj, da bi vršili kazniva dejanja. Policija pozna tiste, ki izvajajo zločine, in se tudi ukvarja z njimi. Mi želimo le delati in prosimo za podporo, da lahko to zakonito počnemo še naprej," je dodal.

MNZ: Ne gre za deportacije prosilcev za mednarodno zaščito

Poudarili so, da ne gre za deportacije prosilcev za mednarodno zaščito, ampak gre za predaje prosilcev za mednarodno zaščito v skladu z veljavno zakonodajo Evropske unije (EU). "Pri tem vsak primer obravnavamo individualno, ob upoštevanju vseh konkretnih okoliščin posameznega primera in v skladu z veljavno zakonodajo," so sporočili z ministrstva za notranje zadeve.

Opozorili so tudi na dejstvo, da so prosilci za mednarodno zaščito izrazito ranljiva kategorija oseb v družbi, še posebej na trgu dela, saj v državo pridejo brez potrdil o izobrazbi, ne govorijo slovenskega jezika in podobno, zato so lahko podvrženi izkoriščanju in nezakonitim praksam s strani delodajalcev. Na ministrstvu zato ocenjujejo, da je ureditev, ki trdnejšo zaposlitev omogoča osebi s priznanim statusom mednarodne zaščite, primerna.

Poudarili so, da zavrnjeni prosilci za mednarodno zaščito lahko pridobijo dovoljenje za delo pod enakimi pogoji, kot drugi tujci, torej praviloma pred ponovnim vstopom na ozemlje Slovenije. Taka ureditev je po navedbah ministrstva namenjena tudi varstvu postopka mednarodne zaščite pred zlorabo za potrebe legalizacije prebivanja zaradi dela, do česar bi lahko prišlo, če bi tujec po zaključenem postopku mednarodne zaščite lahko pridobil dovoljenje za delo pod ugodnejšimi pogoji.

Zapisali so še, da je slovenska vlada v trenutnih razmerah prepoznala pomen celovitega pristopa k upravljanju migracij, zato je ministrstvo v sodelovanju z drugimi resorji in nevladnimi organizacijami začelo pripravljati predlog migracijske in integracijske strategije. Migracijsko strategijo še pripravljajo, medtem ko je bila integracijska strategija novembra lani sprejeta na vladi.