Novomeško sodišče je 26. avgusta lani ugrabiteljema 79-letnega Belokranjca, 18-letnemu Alžircu in 25-letnemu Maročanu, izreklo po eno leto in devet mesecev zapora, po prestani kazni pa naj bi ju za pet let izgnali iz države.
Tujca sta zapor že zapustila, so nam potrdili na Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij, in sicer sta bila pogojno odpuščena v skladu z 88. členom Kazenskega zakonika. "Transfer tujcev po odpustu iz zapora je bil predhodno usklajen s Policijo, ki jih je prevzela in izvedla nadaljnje postopke," so še zapisali.
Po naših informacijah sta Alžirec in Maročan trenutno nastanjena v Centru za tujce v Postojni, kjer pa jima je gibanje omejeno. Vprašanja o tem, kdaj, če sploh, bosta izgnana iz države, smo naslovili na Policijo in MNZ. Kot je znano, njuni matični državi ne sodelujeta pri repatriaciji svojih državljanov, zato nas je zanimalo tudi, kakšna je statistika tovrstnih izgonov v preteklosti, in kaj se s temi ljudmi zgodi v primerih, da je izgon neuspešen.
Spomnimo. Trije tuji državljani so 8. maja v Beli krajini ugrabili domačina, ga oropali in zato, da jih ne bi prijavil policiji, zvezali, strpali v prtljažnik avtomobila in se skupaj z njim odpeljali proti italijanski meji. Pred mejo naj bi mu nato prerezali vrv na rokah, vozilo zapustili in pot peš nadaljevali v Italijo. Tam pa so jih prijeli italijanski varnostni organi in jih vrnili nazaj v Slovenijo, kjer so na sojenje čakali v priporu.
Postopek zoper enega ugrabitelja je sodišče izločilo, saj je moralo preveriti njegovo dejansko starost, Alžirec in Maročan pa sta po dogovoru s tožilstvom krivdo priznala, se opravičila ugrabljenemu in Republiki Sloveniji ter dogodek obžalovala. Alžirec je povedal, da je na pot odšel septembra lani, torej dobrih sedem mesecev pred ugrabitvijo, Maročan pa decembra 2018. Zaradi dolge poti sta imela, kot sta dejala, psihične in fizične težave, zaradi česar se nista povsem zavedala svojih dejanj. Želela sta si le priti v eno od varnih držav v Evropi in tu delati, Alžirec pa tudi študirati.
V izreku sodbe je sodnica oba spoznala za kriva. Za rop je vsakemu izrekla po deset mesecev zapora, za ugrabitev po sedem in za odvzem avtomobila po šest mesecev zapora. Nato je kazni združila in vsakemu izrekla enotno kazen po eno leto in devet mesecev zapora.
Tujca sta zaporno kazen na lastno željo začela prestajati takoj oziroma še pred pravnomočnostjo sodbe. Ker nista imela prihodkov, ju je sodišče oprostilo plačila sodnih stroškov, bosta pa morala ugrabljenemu Belokranjcu plačati 213 evrov stroškov, ki jih je imel z najemom nadomestnega vozila (njegovo je bilo namreč v dogodku poškodovano). Belokranjec je sicer od obeh (večinoma zaradi strahu, načetega zdravja in drugih posledic ugrabitve) zahteval skupno 50.000 evrov, a ga je sodišče v preostalem delu zahtevka napotilo na pravdo. Ocenilo je namreč, da bi dokazovanje preostale škode preveč zavleklo postopek.
KOMENTARJI (306)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.