Alpinistična asa Stražar in Česen bosta prejela zlati cepin

Slovenca Aleš Česen in Luka Stražar ter Britanec Tom Livingstone so vrh Latoka 1 dosegli 9. avgusta 2018. Karakorumski sedemtisočak je v zadnjih štirih desetletjih ostal neizpolnjen cilj več kot 25 alpinističnih odprav z vsega sveta, zaradi svoje tehnične zahtevnosti in estetske mikavnosti pa že desetletja buri domišljijo in uničuje načrte alpinistov. 

Za ta zgodovinski uspeh, "osvojeni sveti gral alpinizma", kot so ga poimenvoali mnogi svetovni mediji in alpinisti, bosta septembra na Poljskem Česen in Stražar prejela najvišje priznanje za alpinistične dosežke na svetu, zlati cepin. To bo že osmi zlati cepin za Slovenijo v 27-letni zgodovini podeljevanja te nagrade, medtem ko je zlati cepin za življenjske delo lani prejel tudi Andrej Štemfelj. 

"Letos bodo nagrajeni trije vzponi, poleg našega še dva, na žalost sicer posthumno. To sta solo vzpona Davida Lame in Hansjörga Auerja, ki sta žalostno končala letošnjo pomlad v Kanadi. Težko in nehvaležno je primerjati in vrednotiti različne vzpone. Našemu je neko dodatno žlahtnost prav gotovo dodala tudi vsa res pestra zgodovina neuspešnih poskusov v ostenju Latoka, seveda ob vseh drugih odlikah nekega vrhunskega vzpona v najvišjih gorah, ki jih ta vzpon nedvomno ima," poudarja Česen. Letošnji prejemnik zlatega cepina za življenjske dosežke je poljski alpinist Krzystof Wielicki, znan po svojih zimskih, prvenstvenih in solo vzponih na osemtisočake. 

Že drugič zapored bodo zlate cepine podelili na gorniškem festivalu v Ladeku na Poljskem, in sicer med 19. in 22. septembrom 2019. Mednarodno žirijo, ki je izmed 58 izstopajočih vzponov v letu 2018 izbrala tri in jih nagradila z zlatim cepinom za alpinistične dosežke, sestavljajo ugledna imena iz sveta alpinizma: Sandy Allan, Kazu Amano, Valeri Babanov, Jordi Corominas, Fred Degoulet, Ines Papert in naš Štremfelj, lanski dobitnik nagrade za življenjsko delo. 

Že drugi zlati cepin za naša alpinista

Oba alpinista bosta zlati cepin za alpinistične dosežke prejela že drugič. Luka Stražar ga je z Nejcem Marčičem prejel že leta 2012 za smer Sanjači zlatih jam v K7 West (6858 m) v Pakistanu, Aleš Česen pa z Markom Prezljem in Luko Lindičem leta 2015 za prvenstveni vzpon v severni steni Hagshuja (6657 m) v indijski Himalaji.

"Dva vrhunska vzpona sicer lahko nekako primerjaš, če sta oba tvoja, a ta primerjava bo zelo težko objektivna. Primerjaš zgolj občutke, ki pa seveda niso odvisni zgolj od objektivnih danosti in zahtevnosti nekega vzpona. Primerjati dva vzpona različnih plezalcev pa je lahko že znanstvena fantastika. Lahko to seveda narediš, ju celo rangiraš, ampak nekega večjega smisla pa mnogokrat to ne bo imelo," razmišlja Česen in dodaja: "Če primerjam svoja nagrajena vzpona, torej vzpon v steni Hagshuja in lanski vzpon v Latoku, lahko mirno rečem, da je bil vzpon v Latoku 'vreden' za kak razred več. Šlo je za podobne tehnične težave, vendar v bistveno večji steni na bistveno višji nadmorski višini. Po drugi strani pa je bil vzpon na Hagshu še bolj avanturističen, ker tam ni še nihče nikoli plezal, v Latoku pa je pred nami poskušalo že okoli 30 odprav."

Stražar je trenutno na alpinistični odpravi Zanskar 2019 v indijski Himalaji, zato njegovih prvih vtisov ob novici o zlatem cepinu nismo uspeli pridobiti, Česen pa leto dni po uspešni odpravi na Latok pravi: "Moram priznati, da odprave ne podoživljam z neko nostalgijo ali velikim čustvenim nabojem, bolj po 'sili razmer', saj sem imel na to temo pozimi precej predavanj. Ko so se stvari končno umirile, je zdaj prišla še ta nagrada. Nekako me ta odprava noče pustiti pri miru, pa s tem ne mislim kaj slabega ali da bi se pretirano pritoževal. Pač, ko prideš domov, te prej ali slej tok življenja odnese naprej. V alpinističnem smislu se mi zdaj spet neti ogenj, ki je motivacija za naprej. Ampak pri tem vzpon na Latok nima večje teže kot pač moja celotna alpinistična in življenjska pot."

Zlati cepin slovenskim alpinistom ni tuj

Zgodovino zlatega cepina so vidno zaznamovali slovenski alpinisti, ki so bili v 27 letih podeljevanja najvišjega alpinističnega priznanja nagrajeni kar devetkrat. Prvi podeljeni zlati cepin sta leta 1992 za prvenstveni vzpon po južnem stebru Kangčendzenge (8476 m) prejela Marko Prezelj in Andrej Štremfelj.

Leta 1997 sta ga prejela Tomaž Humar in Vanja Furlan za novo smer v severozahodni steni Ama Dablama (6812 m) v Nepalu. Leta 2007 je nagrado zlati cepin že drugič prejel Prezelj, skupaj z Borisom Lorenčičem za preplezano novo smer v stebru Čomolharija (7326 m); istega leta je zlati cepin po mnenju občinstva prejel še Pavle Kozjek za prvenstveni solo vzpon na Čo Oju (8201 m) in objavo fotografije poboja tibetanskih beguncev na prelazu Nangpa La.

Leta 2012 sta zlati cepin za smer Sanjači zlatih jam v K7 West (6858 m) v Pakistanu prejela Luka Stražar in Nejc Marčič, leta 2015 za prvenstveni vzpon v severni steni Hagshuja (6657 m) v indijski Himalaji Aleš Česen, Luka Lindič in Marko Prezelj ter leta 2016 za prvenstveno smer na Cerro Kishtwar (6173 m) v Indiji Urban Novak in Prezelj, skupaj z Američanom Haydenom Kennedyjem in Francozom Manujem Pellissierjem.