Alma Sedlar zapušča KPK, Štefanec: Nobenega nesporazuma ni bilo, razen njenega stalnega nezadovoljstva

Alma Sedlar je predsednika republike Boruta Pahorja pisno obvestila, da nepreklicno odstopa z mesta namestnice predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK). Na Komisiji je sicer kot druga namestnica pokrivala področje preventive.

Kot je pojasnila, je dlje časa opozarjala na nepravilnosti, a se ni nič spremenilo. Stvari so prišle do točke, ko je njeno delo popolnoma onemogočeno, je dejala.

S svojo prisotnostjo na komisiji Sedlarjeva, kot je dejala, ne bi mogla narediti ničesar koristnega več. Ni namreč videti, da bodo pristojni "potegnili potezo, ki bi jo morali potegniti, da bi se res kaj spremenilo".

'Cena, ki sem jo za to plačevala, je bila zelo visoka'

Na vprašanje, ali ima v mislih menjavo predsednika KPK, je odvrnila, da to ni v njeni pristojnosti. Dokler je verjela, da s svojim poskusom delovanja lahko kar koli doseže, in upala, da se bo kaj spremenilo, je vztrajala. "Čeprav je bila cena, ki sem jo za to plačevala, zelo visoka," je pojasnila.

Sedlarjeva je ob tem dejala, da se je ves čas poročalo o nesoglasjih med njo in predsednikom komisije Borisom Štefanecem. "Če bi že lahko govorili o kakšnih nesoglasjih, so bila izključno iz strokovnih razlogov," je pojasnila. Kot je opomnila, pa je pravilnost njene presoje večkrat potrdilo tudi sodišče, in to doslej že na vseh stopnjah.

Kot je Sedlarjeva zapisala v odstopni izjavi predsedniku republike Borutu Pahorju, njen nepreklicni odstop ni le odstop zaradi sistematičnega onemogočanja opravljanja funkcije in dela, šikaniranja, degradacij ter diskriminacije, temveč je tudi odstop iz protesta, ker si je politični vrh pred razmerami na KPK več kot tri leta zatiskal oči, obenem pa od odstopa prejšnjega senata do danes ni bilo narejeno praktično nič za boljši zakonodajni in sistemski okvir, ki bi omogočil učinkovitejše delo komisije.

Kot je dodala, želi Pahorju s svojim odstopom tudi "olajšati odločitev v trenutku, ko bo morda nastopil čas, da presekate gordijski vozel in naredite potezo, s katero morda lahko še rešite KPK". Nujni predpogoji za učinkovitejše nadaljnje delo in obstoj komisije pa so po njenem mnenju zamenjava vodstva, kadrovska prevetritev, zunanja revizija kadrovanja in poslovanja ter učinkovitejši sistemski in zakonodajni okvir.

Sedlarjeva od predsednika republike zahteva, da jo razreši najpozneje s 30. septembrom.

Sedlarjeva je bila sicer na mesto namestnice predsednika KPK imenovana konec maja 2014, hkrati z aktualnim namestnikom Igorjem Lambergerjem. Nestrinjanja v takrat imenovanem senatu komisije so se pojavila že nekaj mesecev kasneje, ko je Štefaneca pozvala k odstopu, on pa ji je vrnil z ovadbo.

Nestrinjanja glede strokovnih odločitev so se nadaljevala tudi kasneje, stopnjevala pa vse do odvzema nekaterih pooblastil Sedlarjevi julija lani. Tudi sicer kasneje sta Štefanec in Lombergar mnoge odločitve komisije v tej sestavi senata predstavljala sama, ob ločenih mnenjih Sedlarjeve.

Štefanec: S Sedlarjevo nisva imela burne zgodovine

Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Boris Štefanec je zatrdil, da z njegovo namestnico nista imela burne zgodovine. "Nobenega nesporazuma med nama ni bilo, razen stalnega namestničinega nezadovoljstva," je dejal in zatrdil, da delo komisije zaradi odstopa Sedlarjeve ne bo zastalo.

Štefanec je pojasnil, da bo senat KPK v skladu z zakonom deloval naprej, in sicer na dva možna načina. Eden bi bil ta, da bi namestnica ne glede na svojo odstopno izjavo in morebitno razrešitev s strani predsednika republike Boruta Pahorja svojo funkcijo opravljala do imenovanja novega namestnika. To predvideva tudi zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, je pojasnil.

V primeru, da Sedlarjeva kljub temu funkcije ne bi opravljala, zakon ne predvideva nobene sankcije. V tem primeru bo tako senat do imenovanja novega namestnika deloval v dvočlanski sestavi, kar je tudi zakonsko dopustno, je povedal predsednik KPK. Pogoj za sprejetje določene odločitve senata pa je v tem primeru, da je ta sprejeta soglasno.

Odstop namestnice torej v nadaljnjem delu komisije ne bo povzročil kakršnega koli zastoja, je zatrdil Štefanec. Upa pa, da se bodo ti "neljubi dogodki" čim prej zaključili in da bo komisija normalno delovala naprej.

O dlje trajajočih nesoglasjih med njim in Sedlarjevo pa je Štefanec dejal, da ga je namestnica že oktobra 2014 pozvala k odstopu. Od takrat naprej so se stalno pojavljala njena stališča, da KPK ne deluje dobro in da jo predsednik omejuje, vendar pa takšne očitke Štefanec zanika. "Ne sprejemam kakršne koli kritike v smeri, da namestnico onemogočam," je dejal.

"Nobenega nesporazuma med nama ni bilo, razen stalno namestničino nezadovoljstvo, ki ga je tako ali drugače prezentirala javnosti, javnost in mediji pa so to povzeli," je dejal Štefanec.

Zase in za namestnika Igorja Lambergerja, ki se je prav tako udeležil novinarske konference, pa je Štefanec dejal, da želita mandat dokončati, saj ocenjujeta, da KPK dela dobro. Iz statistike je razvidno, da je KPK v njihovem mandatu zaključil 4626 zadev, od katerih so štiri zadeve "padle", kar je po njegovi oceni izjemno nizek delež.

Pahor od vodstva KPK pričakuje nemoteno opravljanje funkcije do imenovanja novega člana senata

Na odstop Sedlarjeve se je odzval tudi predsednik republike Borut Pahor, ki  pričakuje, da bo vodstvo KPK v teh spremenjenih okoliščinah organiziralo delo tako, da bo komisija nemoteno opravljala svojo funkcijo do imenovanja novega člana senata.

Pahor je ponovno poudaril, da je senat KPK edini, od katerega je odvisna verodostojnost, delo in neodvisnost KPK. "Nihče ne sme in ne more posegati v delo neodvisnega državnega organa izven svojih pristojnosti," je opozoril.

Kot so pojasnili v uradu predsednika republike, je Pahor danes prejel odstopno izjavo Sedlarjeve. Ob tem so navedli, da je bila Sedlarjeva, tako kot druga dva člana senata KPK, imenovana za članico senata po postopku, določenem z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije, in bo v skladu z določbami tega zakona tudi razrešena. Zakon po pojasnilu urada določa, da ima predsednik republike možnost člane senata razrešiti na predlog državnega zbora ali na predlog člana senata KPK samega in nima nikakršnih drugih zakonskih pooblastil za poseganje v delo komisije.

Sedlarjeva je torej razrešitev zahtevala sama, je pa iz poslanskih klopi v mandatu aktualnega predsednika KPK Borisa Štefaneca že večkrat prišla pobuda za njegovo razrešitev, a je DZ nikoli ni izglasoval.

Ob tem so v uradu dodali, da je predsednik republike storil vse, da bi prišlo do spremembe zakonskih okvirov za učinkovitejše delovanje KPK. Skupina ustavnopravnih strokovnjakov je po naročilu predsednika republike že pred leti pripravila predlog potrebnih sprememb zakonodaje, ki jo je predsednik takoj posredoval pristojnemu ministru. Predsednik se pridružuje strokovnemu mnenju, da bi za učinkovitejše delo KPK morali čim prej sprejeti nov zakon.