Solze 4-letne Nine so leta 2008 streznile Slovence. Koga (še) ganejo danes?

Tiskovni predstavniki več policijskih uprav so v svojih poročilih dolgemu seznamu pijanih za volanom, dodajali še opozorila, pozive in prošnje, naj ljudje vendarle ne sedejo za volan potem, ko so pili.

O učinkovitosti njihovih pozivov bi se dalo razpravljati. Res je, da v zadnjih letih na slovenskih cestah beležimo nekaj manj nesreč in nekaj manj mrtvih zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Pa vendar - lani je pri nas za posledicami vožnje pod vplivom alkohola umrlo 22 ljudi, predlani pa 38. In to je le del žalostne statistike. Mnogi, ki so takšne nesreče preživeli, se danes zdravijo po rehabilitacijskih centrih, bivajo v domovih, njihovo življenje pa ne bo nikoli več takšno kot je bilo.

Država, kjer je še vedno normalno, da za volan sedeš "pod vplivom alkohola"

Slovenci živimo v "mokri kulturi". Za takšne je po definiciji značilno, da je alkohol del vsakdana in je široko dostopen. Število abstinentov je v takšnih kulturah nizko.

V praksi se ta "mokra družba" pri nas odraža tako, da smo si kot narod dopovedali, da je "vince" (in vse ostale alkoholne pijače) simbol veselja, sreče, zabave – tako z njim "zalijemo" vse bolj ali manj pomembne življenjske prelomnice. Če so razmere bolj črne, pa sredstvo, v katerem utapljamo žalost.

Ljudi, ki bi jih v "suhi kulturi" brez olepševanja imenovali pijanci, pri nas imenujemo "veseljaki". Ali pa "reveži", ker pijejo, ker država ne poskrbi za njihovo srečo. Tako ali drugače – krivde za popivanje jim ne pripisujemo, niti se nam ne zdi, da je to velika težava. Kljub drugačnim odkritjem pisanega spektra znanosti.

Alkohol kot olajševalna okoliščina

V zagovarjanju alkohola smo šli tako daleč, da je ta za storilce kaznivih dejanj postal olajševalna okoliščina. Češ – niso krivi, saj jim je pijača omračila um. Tako se gotovo še kdo spomni sojenja Jožetu Totu iz Doline pri Lendavi, ki je leta 2011 skušal ubiti partnerico, na koncu pa jo je odnesel s komaj omembe vredno kaznijo in napotnico na zdravljenje. Njegov zagovornik je celo trdil, da bi moral biti oproščen. Zaradi alkohola. Potem ko sta s prijateljem izpraznila pol litra žganja in šest litrov vina, je bil za to, da je ženski v hrbet zaril nož, kriv alkohol.

Kdo plačuje stroške "veseljakov"

Na januarski konferenci o porabi in dostopnosti alkohola v Sloveniji smo slišali, da vsak dvajseti prebivalec Slovenije umre neposredno zaradi ciroze jeter. Podatki NIJZ so ob tem še razkrili, da imamo v državi 117.000 tveganih pivcev, takšnih torej, ki bodo prej ali slej zaradi pitja čutili resne posledice.

Plačali pa jih bomo davkoplačevalci. Po ocenah iz leta 2011 alkohol na leto povzroči za okoli 242 milijonov evrov škode zdravstveni blagajni, in dodatnih 160 milijonov evrov drugih stroškov– sem štejemo prometne nesreče, (družinsko) nasilje, kriminal …

Slabih 100 milijonov, kolikor naj bi v proračun prinesle alkoholne trošarine, je tako prej kapljica v morje kot resen prihodek.

Nina, Miha in slovenski vozniki

Kar nekaj denarja gre pri nas tudi za preventivne akcije, ki bi naj ljudi ozavestile o tem, da alkohol škoduje, na cesti tudi ubija.

Dobrih 30.000 evrov je leta 2008 šlo za eno najbrž najbolj odmevnih tovrstnih kampanj pri nas "Alkohol ubija, največkrat nedolžne". Namenjena starostni skupini od 18 do 24 let, je bila kampanja v različnih oblikah vidna v večini medijev. "Nina je svojo mamico in očka zadnjič videla ob 8:00 zvečer, ko sta ji zaželela lahko noč. Miha ju je prvič videl pol ure kasneje, ko je s svojim avtom pijan čelno trčil njunega. Miha je preživel. Alkohol ubija, največ krat nedolžne." Tako nekako je bil slišati radijski oglas.

Solze svetlolase 4-letnice, ki so trkale na globoka čustva, ne zgolj racionalni del možganov, ki se zgrozi ob podobnih oglasih, kjer je protagonist zverižena pločevina, so za nekaj časa streznile Slovence, učinki so se pokazali v statistiki, pravijo pristojni.

Kampanje tako so uspešne, a le do neke mere. V državah, kjer imajo podobno "mokro kulturo", z raziskavami ugotavljajo, da so ljudje zaradi kulturnih in zgodovinskih vplivov zanje precej manj dovzetni. V "alkoholno kulturo" se namreč tudi vzgojimo.

Alkohol kot znak odraslosti

Najučinkovitejše sredstvo vzgoje je seveda zgled. Pridigati o škodljivosti alkohola v družbi, kjer je alkohol družbeno sprejemljiva droga oziroma se številni nad oznako droga sploh pritožujejo, je zato težko. Alkohol pri nas velja tudi za iniciacijsko sredstvo, z uporabo katerega se vstopi v "odrasli svet". Količina alkohola, ki jo kdo prenese, pa je nekaj, s čimer se velja pohvaliti.

Družbena nekritičnost do alkohola se kaže tudi skozi podatek, da bi naj imeli naši otroci povprečno prvo izkušnjo z alkoholom že pri starosti 9,8 leta. In od tega večina menda kar v domačem okolju. Alkoholne pijače je poskusilo že 85 odstotkov 15-letnikov, vsak tretji pa je bil že vsaj dvakrat opit.

5-letniki z vinskim kozarcem, da se na zabavi ne čutijo "zapostavljene"

Starše, ki se jim ne zdi nič posebnega, če na zabavi že 5-letniku dovolijo, da popije požirek piva ali vina, da bo "takšen kot odrasli", bi moralo skrbeti poročilo, objavljeno v znanstveni reviji Journal of Studies on Alcohol and Drugs.

To ugotavlja, da je za otroke, ki so do šestega razreda že srknili kakšen požirek alkohola, do petkrat bolj verjetno, da bodo do srednje šole spili že več celih meric alkohola in štirikrat bolj verjetno, da bodo do srednje šole že redno pili ali bili večkrat tudi precej pijani.

"Starši, ki otroku dovolijo pokušati alkohol, ga obsodijo," je jasna soavtorica raziskave Kristina Jackson.

Kaj deluje, ko preventivne kampanje niso dovolj?

Strategij, kako zmanjšati porabo alkohola in s cest spraviti opite voznike je več. Svetovna zdravstvena organizacija in ameriški CDC pa ugotavljata, da so nekatere občutno uspešnejše od drugih.

Medtem ko preventivne akcije tudi spadajo med učinkovite, so države takšne prekrške najbolj oklestile s strožjimi kaznimi. Z znižanjem dovoljene meje alkohola v krvi na 0, s pogostejšimi policijskimi kontrolami, ki vključujejo testiranje prisotnosti alkohola, odvzemi vozniškega dovoljenja opitim voznikom, pri čemer mora biti dovoljenje odvzeto za vsaj 90 dni, da je ukrep uspešen, zakonodajalci pa se zanašajo tudi na preventivne programe v šolah, ki bi naj v prihodnjih letih znižali število porabnikov alkohola.

Ti so sicer doživeli precej hladen tuš z raziskavo, ki je v "mokrih družbah" pokazala, da imajo v najstniških združbah vrstniki takšen vpliv, da so kampanje neučinkovite. S tem je bila žogica vrnjena staršem, ki so očitno tisti, ki bo morali delo opraviti v zgodnejših življenjskih obdobjih otroka.

"Raziskava je ugotovila, da so mladi kampanje o omejevanju pitja dojeli kot da je absitenca za dolgočasne konformiste, uživanje alkohola pa za divje upornike, kar si v tem obdobju želijo biti," razlaga profesor Chris Hackley.

Svetovna industrija alkoholnih pijač si mane roke

Kljub vsem oglasnim kampanjam o škodljivosti alkohola, pa sicer globalna alkoholna industrija beleži več kot dobre rezultate. Pričakujejo, da bo prodana proizvodnja letos presegla bilijon dolarjev, kar bi pomenilo najbolj uspešno leto doslej.

Lani so Zemljani sicer spili kar 210 milijard litrov alkohola oziroma njegovo porabo v zadnjih petih letih povečali za 10 odstotkov.

Številni uspehe alkoholne industrije povezujejo tudi z uspešnim lobiranjem, tako je industrija marsikje uspela z bojem proti prepovedi ali omejitvi oglaševanja alkoholnih pijač, pri nas pa so vinarji izjemno uspešni ko gre za bolj proti višjim trošarinam. Vinogradništvo in vinarstvo sta namreč pomembni panogi, zaenkrat pa je njun doprinos bolj cenjen od stroškov, ki jih povzroča prekomerno uživanje alkohola, pa naj gre za finančne ali družbene učinke.