Gostince skrbi, da bodo namesto alkohola, ki je vzrok za četrtino smrtnih nesreč, ponujali sok

Evropska raziskava o alkoholu in drogah med šolsko mladino, ki je bila leta 2015 izvedena v 35 državah med več kot 96 tisoč mladimi, kaže, da uživanje alkohola med mladimi v svetu upada, v Sloveniji pa je ravno obratno: pitje alkohola med mladimi, ki so hkrati tudi bodoči zaposleni, narašča. Obenem je alkohol vzrok za približno četrtino prometnih nesreč s smrtnimi žrtvami in huje poškodovanimi.

'Sprašujemo se, ali bomo gostinci ob dobrem zrezku po novem priporočali breskov sok'

Včeraj so se gostinci združeno odzvali na predlog Agencije za varnost prometa (AVP) za znižanje dovoljene meje alkohola za voznike z zdajšnjih 0,5 na 0,2 promila alkohola v krvi in ocenili, da imamo v Sloveniji že tako najstrožje predpise za vsebnost transmaščobnih kislin, najstrožji tobačni zakon, na športnih prireditvah pa lahko alkohol prodajajo le športna društva.

"Slovenskim gostincem je dovolj. Če je v večini evropskih držav sprejemljiva meja 0,5 ali višje, ne vidimo razloga, da bi naši gostje v slovenskih lokalih morali s strahom naročati kozarec vina, ki sodi k dobri hrani. Sprašujemo se, ali bomo gostinci ob dobrem zrezku po novem priporočali breskov sok," je dejal predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS Blaž Cvar.

'Žal nam je, da se moramo ob tako resni temi zagovarjati. Govorimo namreč o življenjih!'

Kot opozarjajo na AVP, je cilj predloga sprememb zakona povečanje varnosti cestnega prometa in s tem zmanjšanje števila prometnih nesreč z najhujšimi posledicami: "Cilj predloga sprememb zakona je povečanje varnosti cestnega prometa in s tem zmanjšanje števila prometnih nesreč z najhujšimi posledicami. Alkohol, skupaj s prepovedanimi substancami, predstavlja najpomembnejši dejavnik tveganja za prometne nesreče. V zadnjih letih je v Sloveniji vsako tretjo prometno nesrečo s smrtnim izidom povzročil alkoholizirani udeleženec v cestnem prometu. Kar 22 odstotkov prometnih nesreč s smrtnim izidom pa so povzročili vozniki, ki so imeli v krvi dovoljeno količino alkohola do 0,5 g alkohola/kg telesne teže. Še zlasti velja to za nesreče z najtežjimi posledicami. Zato je Agencija RS za varnost prometa predlagala zmanjšanje dovoljene koncentracije na 0,2 g alkohola/kg telesne teže in obvezno pridržanje za voznike, ki imajo več kot 1,1 g alkohola/kg telesne teže."

Agencija za varnost prometa je pri spremembi zakonodaje, ki lahko le delno rešuje problematiko prometnih nesreč, predlagala tudi številne druge ukrepe, ne samo zmanjšanje alkohola v krvi, ki bodo skupaj z drugimi mehkejšimi ukrepi, ki so vezani na preventivo, celostno in na dolgi rok pripomogli k cestnoprometno varnosti v Sloveniji: "Žal nam je, da se moramo ob tako resni temi zagovarjati, ker želimo znižati mejo dovoljene količine alkohola v krvi. Govorimo namreč o življenjih!"

'V Sloveniji napačna pravna praksa do alkohola'

Kot poudarjajo v zavodu Varna pot, je v Sloveniji še vedno oblikovana napačna pravna praksa do alkohola – na kar kaže tudi nedavni primer, ko je pijana voznica prevažala dveletnega otroka in trčila v drog ob cesti: "Iz člankov v medijih, ki imajo osnovo v policijskih zapisnikih, sodbah in, seveda, zakonodaji se oblikuje tolerantnost vseh do alkohola. Poroča se, da je voznica zaradi neprilagojene hitrosti zapeljala s ceste in podobno, ugotovljena pa je bila tudi prisotnost alkohola … Pravi razlog voznice pa je – tako v doktrini medicine, klinične psihologije, kot tudi ob zdravorazumskem razmišljanju – preveliko popitega alkohola, in zato tudi napaka pri vožnji, ki je povzročila hudo nesrečo." 

Kot izpostavljajo, imamo v Sloveniji zakonsko ureditev in že desetletja tovrstno prakso, ki se izraža pri vzgoji, izobraževanju in dojemanju celotnega naroda: "Alkoholu damo neki drugoten pomen, nekaj, kar je 'pač še zraven', in tako se žal že desetletja oddaljujemo od tistih držav, ki tako nesrečo absolutno pripišejo alkoholu in ga zaradi ogrožanja sebe, zdravja in življenja drugih tudi drastično kaznujejo. Za tovrstno spremembo zakonodaje so potrebni volja, znanje, modrost, tega pa v dozdajšnjem predlogu za spremembo zakonodaje AVP še nismo zasledili. Na to problematiko opozarja in terja spremembe tudi naša pobuda za spremembo zakonodaje v smeri, da alkohol postane primarni vzrok za prometno nesrečo, naslovljena na ministrico za infrastrukturo mag. Alenko Bratušek, novembra lani."

Slovenija država z 'mokro kulturo'

Da je odnos do alkohola kompleksen družbeni in tudi gospodarski izziv, opozarjajo tudi slovenske organizacije, ki so se sešle na prvem srečanju pobude 0,0 za odgovorno pitje. Spregovorile so o odgovornosti, ki jo nosijo kot delodajalci in gospodarstveniki, ko gre za varnost in zdravje zaposlenih.

Odnos do alkohola je kompleksen družbeni in tudi gospodarski izziv, katerega reševanje zahteva interdisciplinarno sodelovanje zainteresiranih deležnikov ter spremembo odnosa do alkohola in posledic prekomernega uživanja, so se strinjali udeleženci srečanja: GZS – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, Javna agencija RS za varnost prometa, nacionalna avtomobilska zveza AMZS, Pivovarna Laško Union, Rokometni klub Celje Pivovarna Laško, Mediade in Združenje slovenskih pivovarn GIZ.

V delovnih okoljih se izziv z alkoholom kaže ne le z vidika tveganja nezgod, temveč vpliva na kulturo, ki sprejema pasiven odnos namesto aktivnega soočenja s škodljivimi delovnimi praksami.

Dr. Mateja Markl iz Agencije za varnost v prometu pravi, da smo v preteklih letih v Sloveniji porabo alkohola na prebivalca sicer znižali, kot izkazujejo uradni podatki iz leta 2016, znižuje pa se starost, ko se mladi prvič opijejo – celo pri 11 letih: "To kaže na družbeno sprejemljivost alkohola in nas uvršča med države s t. i. mokro kulturo." V splošnem smo glede alkohola v prometu v zadnjem desetletju naredili ogromen napredek. Meni, da je pobuda, ki izvira iz gospodarstva, koristna, saj pomaga institucionalizirati pristop do zaposlenih, ki so sicer z vidika preventive in kurative na področju varnosti v prometu in uživanja alkohola težje dosegljiva skupina.

Gospodarske družbe uvajajo odgovorno pitje

Janez Hrastnik iz Pivovarne Laško Union je predstavil prakso podjetja, ki visoko na prednostni seznam uvršča varnost pri delu in ozaveščevalne aktivnosti med zaposlenimi: "Sodelavci razumejo, kaj pomeni nezgoda zanje, za njihove sodelavce in družino. Zavedanje o odgovornosti se je močno dvignilo. Začeli smo se povezovati tudi z AMZS, Agencijo za varnost prometa in drugimi. Dejstvo je, da pri uvajanju odgovornega pitja nismo sami."

Podobna je tudi izkušnja Združenja slovenskih pivovarn GIZ, kjer te pobude podpirajo vsi člani, tako mali kot veliki pivovarji. Predstavila jo je Alenka Lesjak: "Čeprav ni enostavno in nas gledajo začudeno, ker kot pivovarji promoviramo odgovorno pitje, pri tem vztrajamo, ker morajo tudi proizvajalci ravnati družbeno odgovorno."

Manuel Pungertnik, dolgoletni inštruktor varne vožnje, je poudaril pomen zgleda in vedenja vsakega posameznika, s čimer se je strinjal tudi Rok Plankelj iz RK Celje: "Športni dogodki pritegnejo veliko udeležencev: smo pomembna točka, kjer lahko izpostavljamo zglede odgovornega pitja. Pri nas ne gre le za besede, temveč za izvedene akcije, tudi skupaj z AMZS."