"Če se v vodi začne utapljati otrok, ga poskušamo čim prej premakniti na varno. Ko je otrok izven vode, preverimo, če diha in če je pri zavesti, ter pokličemo 112," razlaga Luka Uršič iz Reševalne postaje Ljubljana.
Dodaja, da lahko otroka, če je pri zavesti, samo postavimo na bok, da voda odteče iz ust, in tako preprečimo zadušitev. V primeru, da je otrok nezavesten in brez znakov življenja, pa nemudoma začnemo postopke oživljanja.
"Najprej vedno očistimo dihalne poti, da so nosnice in usta čiste, saj se lahko tam zataknejo blato, pesek ali pa alge. Nato zvrnemo glavo, osebo primemo za čelo in brado ter 10 sekund poslušamo in gledamo prsni koš, če se dviga ali spušča, in poslušamo, ali čutimo dihanje osebe," še pove Uršič.
Če dihanja ne zaznamo, najprej začnemo z vpihi. Po petih vpihih spet preverimo stanje ponesrečenca. Nato še enkrat sprostimo dihalno pot in spet deset sekund poslušamo, če se je kaj spremenilo, če oseba sama diha ali ne. Če ni odziva in pulza, po desetih sekundah začnemo s stiski prsnega koša.
"Pri manjših otrocih, ki imajo manjši prsni koš, začnemo izvajati stise prsnega koša s peto dlani na sredino prsnega koša in delamo stise. Najprej naredimo 30 stisov prsnega koša in po 30 stisih prsnega koša sledita še dva vpiha," poudarja sogovornik z Reševalne postaje Ljubljana.
"Če se otrok še vedno ne odziva do prihoda reševalcev, v bližini poiščemo AED. Ko otrok začne dihati, ga obrnemo v stabilni bočni položaj. To storimo z namenom, da lahko otrok samostojno diha in da jezik ne zapade v dihalno pot. Vmes se konstantno pogovarjamo z osebo in jo nadziramo do prihoda reševalcev," zaključi Uršič.
Andraž Šterk, reševalec iz vode na Kopališču Kodeljevo, pa pravi: "Takšna situacija se lahko pripeti vsakemu, ki se poda v vodo. Ni važno, ali je ta oseba profesionalni plavalec ali ne. Seveda so pa v največji nevarnosti otroci. Na Kopališču Kodeljevo delujemo trije reševalci iz vode, ki bdimo nad kopalci in v primeru utapljanja takoj odreagiramo."
Dodaja, da reševalci v nekaterih primerih osebam ponujajo reševalno tubo, in če jo plavalec prime, se zaveda, da je na zraku. V nekaterih primerih pa utapljajoči tube ne primejo, saj se je ustrašijo. "Imaš pa tudi primere, ko se ponesrečenci izmikajo pomoči. V takem primeru greš za njimi in osebo dejansko ukleščiš ter jo privedeš na kopno," za konec pove Šterk.
Čeprav se večina od nas boji, da bi s prvo pomočjo povzročili še dodatne poškodbe, sogovornika opozarjata, da lahko kakršna koli pomoč pomaga rešiti življenje.
KOMENTARJI (2)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.