Ali zelen božič res prinaša belo veliko noč?

Mnogi ste že v pričakovanju velike noči in s tem podaljšanega konca tedna. Verjetno vas zanima, kakšno vreme nas čaka. Eden bolj znanih vremenskih pregovorov pravi, da zelen božič prinaša belo veliko noč. A v nasprotju z ljudsko modrostjo bodo letošnji velikonočni prazniki, kljub zelenemu božiču, vse prej kot zimski, saj bodo temperature na praznično nedeljo in ponedeljek marsikje presegle celo 15 stopinj Celzija. Poglejmo, kako je bilo v preteklosti?

Smo v tistem delu leta, ko se svetli del dneva najhitreje daljša. Moč sončnih žarkov hitro narašča in je že primerljiva s tisto sredi septembra, prav tako se viša tudi temperatura zraka. V naravo se znova vrača življenje in začenjajo se prva opravila na poljih in vrtovih. Zna biti pa pomladna toplota pogosto tudi varljiva, kar smo lahko izkusili tako lansko kot predlansko leto, ko sta Slovenijo po skoraj poletnih temperaturah ob koncu aprila prizadeli katastrofalni pozebi. Dejstvo je, da se zračna masa na daljnem severu stare celine po dolgi mrzli zimi le počasi segreva in mrzel zrak se lahko še vedno spusti tudi v zmerne geografske širine. Ob dovolj izraziti ohladitvi tako ni nič nenavadnega, če pri nas še sneži v aprilu ali maju, v izjemnih primerih pa so snežinke poplesavale celo junija. Najpoznejše sneženje v krajih pod 500 metrov nadmorske višine je Agencija RS za okolje sicer zabeležila 10. junija 1974 v naselju Nomenj v Bohinjski kotlini.

Vrnimo se na začetek. Pred vrati je torej velika noč, ki jo boste mnogi preživeli v družinskem krogu, v družbi sorodnikov ali prijateljev. Odločitev, ali boste le doma za pečjo ali pa se boste odpravili tudi na kakšen izlet v naravo, je mnogokrat odvisna prav od vremena. Na srečo imamo danes vremenske napovedi, na katere se lahko dovolj dobro zanesemo. V preteklosti, ko teh še ni bilo, pa so se ljudje zanašali predvsem na vremenske pregovore. Nekateri so veljali le za določeno območje, spet drugi pa so se nanašali na celo državo oziroma regijo. Eden bolj znanih se glasi: 'Če na božič ni snega, ga velika noč da.' Zelo podoben je tudi: 'Božič na trati, velika noč za pečjo.' Z njima so naši predniki želeli opisati vremensko stanje – zamik snežnih padavin in letnega časa, česar letos res ne moremo zanikati.

Večji del decembra in januarja so zaznamovale visoke temperature. Zimski trenutki so bili redki, snežna odeja je prekrivala tla precej manj časa kot običajno. Božič je bil zelo topel. V Metliki in v Črnomlju smo na božič izmerili kar 15 stopinj Celzija, nič kaj zimsko vreme pa se je nadaljevalo vse do prvih dni februarja. Nato je sledil pravi vremenski zasuk. Vstopili smo v daljše obdobje hladnega in pogosto sneženega vremena, ki se je dobro končalo šele pred nekaj dnevi. Le malo sreče bi bilo potrebne, da bi se hladno zimsko vreme zavleklo še v velikonočne praznike.

Da bi zelen in topel božič napovedoval sneg na velikonočno jutro, je sicer preveč iluzorno pričakovati, možnost za belo veliko noč pa še dodatno zmanjšuje njen premakljiv datum. Zadnja velika noč, ki je bila bela leta 2008, je sledila belemu božiču, da najdemo ustrezno kombinacijo, pa se moramo pomakniti kar 43 let nazaj v leti 1974 in 1975, ko smo imeli v nižinskem svetu Slovenije tudi edino ujemanje od sredine minulega stoletja.

Na veliko noč, ki je bila tistega leta 30. marca, je Ljubljano prekrivala 14 cm debela snežna odeja, še več snega je bilo ponekod drugod po državi. V Mariboru 16 cm, v Celju 18 cm, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu pa celo 28 cm. Če razširimo obdobje še na ostale dneve okoli velike noči, smo nazadnje (skoraj) zimske razmere v času okoli velikonočnih praznikov imeli leta 2013. Takrat je po Sloveniji rahlo snežilo na velikonočni ponedeljek, 1. aprila, podobno pa se je zgodilo tudi leto prej na velikonočni ponedeljek, 9. aprila 2012. Nasprotno pa smo za veliko noč leta 2000 imeli (skoraj) povsem poletne razmere, ko se je v Beli krajini ogrelo celo do 30 stopinj Celzija. K temu je zagotovo pripomogel tudi pozen datum, 23. april.

Večjo veljavo ima pregovor seveda v nekoliko višje ležečih krajih. V Ratečah in Novi vasi na Blokah je zelenim božičem v tretjini primerov po letu 1961 sledila bela velika noč.