Na nas se je obrnil bralec, ki dela v podjetju, kjer bodo zamenjali vsaj osem računalnikov. Ker zaradi šolanja na daljavo številni šolarji potrebujejo svoje računalnike, pa si jih morda ne morejo privoščiti, bi podjetje lahko računalnike doniralo. A tukaj se zatakne, pravi. Vodstvo podjetja namreč pravi, da bi, če bi želeli računalnike donirati, moralo podjetje plačati davek, računovodstvo pa bi moralo izpolniti zapletene obrazce, zato so se odločili, da bodo računalnike raje zavrgli.
Ali je doniranje računalnikov res tako zapleteno, smo vprašali Finančno upravo RS (Furs), ki je podala pojasnilo, da "zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) sam po sebi ne posega v prostovoljnost doniranja in tudi ne predpisuje posebnih pravil ali zahtev glede dokumentacije". "Določa pa davčno obravnavo stroškov oziroma odhodkov, ki pri zavezancu nastanejo v zvezi z dajanjem donacij."
Po temeljnem načelu glede priznavanja odhodkov donacije sicer veljajo za davčno nepriznane odhodke (to pomeni, da ne veljajo za odhodke, ki so potrebni za pridobitev prihodkov zavezanca oziroma t. i. poslovno rabo pri zavezancu), a lahko davčni zavezanec, torej donator, za dane donacije, ki niso priznane kot odhodek, uveljavlja zmanjšanje davčne osnove v davčnem obračunu z uveljavljanjem olajšave za donacije.
Olajšavo za donacije pa lahko uveljavlja podjetje v predpisani višini, če gre za donacije za predpisane namene organizacijam, ki opravljajo nepridobitne dejavnosti (za humanitarne, invalidske, socialno-varstvene, dobrodelne, znanstvene, vzgojno-izobraževalne, zdravstvene, športne, kulturne, ekološke, religiozne in splošnokoristne namene).
Kako pa je s plačilom DDV za donirane računalnike? Na Fursu pravijo, da je DDV treba plačati za donirano blago, ki je del poslovnih sredstev davčnega zavezanca, če podjetje od tega blaga oziroma dela blaga ni plačalo vstopnega DDV v celoti ali je bil ta deloma odbit. "DDV se obračunava in plačuje od dobav blaga in opravljenih storitev, ki jih davčni zavezanec opravi v okviru opravljanja svoje dejavnosti na območju Republike Slovenije za plačilo, od uvoza blaga ter od pridobitev blaga znotraj Skupnosti (3. člen Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1)," pojasnjujejo.
"Dobava blaga pomeni prenos pravice do razpolaganja z opredmetenimi stvarmi, kot da bi bil prejemnik lastnik. Za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, se šteje tudi uporaba blaga, ki je del poslovnih sredstev davčnega zavezanca, za zasebne namene ali za zasebne namene njegovih zaposlenih, brezplačna odtujitev tega blaga ali kakršna koli uporaba blaga za druge namene kot za namene opravljanja njegove dejavnosti, če je za to blago ali sestavine tega blaga izkoristil pravico do celotnega ali delnega odbitka DDV (7. člen ZDDV-1). Davčna osnova je nabavna cena blaga (oziroma lastna cena blaga), določena v trenutku uporabe (v trenutku brezplačnega prenosa)," še dodajajo.
Sicer pa zakonodaja s področja DDV za donacijo ne predvideva izpolnitve posebne dokumentacije, saj se davek obračuna v obračunu DDV-O.

KOMENTARJI (70)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.