Z dela naravnost v grob?

Državni sekretar v ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Marko Štrovs je na predstavitvi načrtovanih sprememb zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki jih bo v ponedeljek obravnaval Ekonomsko socialni svet, dejal, da naj bi s spremembami "ljudi zlepa pripravili, da bi se odločili za kasnejšo upokojitev".

Predlog predvideva, da bi bil zaposleni za vsak dodatni mesec dela nagrajen za 0,3 odstotka višjo pokojnino, vsak mesec manj pa bi ga stal 0,3 odstotka odbitka. Po polni upokojitveni starosti bi moški sicer pogoje za pokoj izpolnil, ko bi dopolnil 63, ženska pa 56 let.

Odbitki tudi za ženske

Odbitkov bodo v primeru, če se upokojijo pred polno starostjo, deležne tudi ženske, je povedal Štrovs. Tako se bo 1. januarja upokojitvena starost za ženske zvišala na 56 let, vsako naslednje leto pa še za šest mesecev. Odbitki so predvideni tudi, če bo imel moški 40, ženska pa 38 let delovne dobe, kar pomeni, da bodo prizadeti predvsem ljudje, ki so začeli delati že v zgodnji mladosti.

Po Štrovsovih besedah so po obstoječi ureditvi ukrepi zoper ženske, ki se upokojijo pred polno starostjo 61 let, predvideni šele po letu 2023. Namestnik generalnega direktorja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) Jože Kuhelj pa je pojasnil, da naj bi po novi ureditvi polna starost začela veljati že v letu 2008, ko naj bi se začela razlikovati polna starost od minimalne starosti. Minimalna starost pa naj bi se iztekla v letu 2017 in ne šele v letu 2023.

Možnost kontrolnih zdravstvenih pregledov?

Z novelo naj bi odpravili tudi težave z varstvenim dodatkom in letnim dodatkom, ki so se pojavile po uveljavitvi zakona o usklajevanju socialnih transferjev z začetkom letošnjega leta. Ob zamrznjenem cenzusu so namreč številni upokojenci ob povečanju pokojnin izpadli izmed upravičencev do teh socialnih prejemkov ali pa so jih prejeli v nižjih zneskih.

Zakon naj bi dopolnili tudi z določbami o pridobivanju podatkov za zavarovance in uživalce pravic iz uradnih evidenc, da bi tako zmanjšali administrativne ovire. Ukinili naj bi obvezno revizijo vseh odločb, ki ni bila nikoli realizirana, saj bi se priznanje pravic preveč zavleklo, uvaja se možnost dodelitve akontacij tudi za invalidska nadomestila, zaradi česar bodo upravičenci prej prišli do nujnih denarnih sredstev za življenje, uvaja pa se tudi možnost kontrolnih pregledov za primer ugotovitve izboljšanja zdravstvenega stanja upravičencev. Preverjanje upravičenosti do varstvenega dodatka, ki je do zdaj na dve leti, se ukinja, kar bo razbremenilo tako upravičence kot tudi izvajalca obveznega zavarovanja.

ZSSS: Bogati bodo pridobili, revni izgubili

Predlagane spremembe zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju so izrazito neprijazne do žensk in vseh, ki so zgodaj v mladosti začeli z delom, je v prvem odzivu na današnjo predstavitev sprememb poudaril predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič. Dejal je, da je to za večino delavk in delavcev pot v večjo revščino. Semolič je opozoril, da v industriji in še marsikje delavke in delavci "lahko le sanjajo o bonusih, saj komaj pridejo do prvih pogojev za upokojitev". Marsikje, kjer bi ljudje želeli delati, pa so za delodajalce prestari. Tako so za večino delavstva "realnost malusi".

Bonusov bodo po njegovih besedah deležni tisti, ki so začeli relativno pozno delati, so izobraženi in delajo v okoljih, kjer je njihovo zdravje manj ogroženo. Ti pa ne bodo delali dlje zaradi bonusov, ampak ker vedo, da je njihova plača mnogo višja od pokojnine. Poleg tega jih delodajalci potrebujejo.

Po ženskah bosta po Semoličevih besedah "udarili dve palici", poleg malusov tudi skrajšanje prehodnega obdobja. Odbitkov (malusov) naj bi bile namreč v primeru, če se upokojijo pred polno starostjo, deležne tudi ženske in sicer zaradi predvidenega skrajšanja prehodnega obdobja že z začetkom prihodnjega leta.