Ali sledijo ustavne in volilne spremembe? 'Ta proces je smiselno začeti'

Predsednica stranke SD Tanja Fajon je na srečanju dejala, da "je pohvalno, da smo danes vsi skupaj sedli za isto mizo in izkazali interes za pomembne ustavne spremembe. Nekaj je bilo soglasja pa tudi nekaj razhajanj. V prihodnje je nujna predvsem široka javna razprava in širok družbeni konsenz," je povedala. 

Pojasnila je tudi, da so nekaj postopkov že sprožili v Državni zbor, čutiti pa je bilo tudi strinjanje glede ureditve Ustavnega sodišča. "Vsaj možnosti  se nakazujejo, da bi lahko zbližali stališča, enako je tudi, ko gre za imenovanje sodnikov," je povedala Fajonova. 

Predsednik Levice Luka Mesec je pojasnil, da bodo v parlamentarno proceduro najprej dali tiste stvari, kjer se da zlahka doseči konsenz. "S stvarmi, ki so težje, kot je volilni sistem, pa bomo opravili širšo javno razpravo," je pojasnil. 

Mesec je pojasnil še, da so v stranki predlagali, da "se v okviru ustavnih sprememb pogovorijo o razrahljanju fiskalnega pravila". "Strinjamo se z dobršnim delom predlaganih sprememb. Strinjamo se z ukinitvijo državnega sveta, volilnih okrajev in s tem, da se imenovanje sodnikov prenese na predsednika republike," je strnil. 

Premier Robert Golob je dejal, da "Pri volilni zakonodaji bomo šli po širokem javnem postopku. Organizirali bomo široko javno obravnavo. Sem optimist, da so določene spremembe možne. Volilna zakonodaja se ni spreminjala od začetka in je idealna priložnost, da jo približamo volji ljudi."

Na današnjem srečanju so se tako dogovorili, da bodo spremembe poskušali uvesti v več fazah, v prvi fazi bodo pripravili tiste spremembe ustave, za katere ocenjujejo, da bo soglasje lažje in sorazmerno hitro doseči, je dejal Golob. Kot je pojasnil, gre za spremembe glede razbremenitve ustavnega sodišča, glede imenovanja sodnikov mimo parlamenta, objave tudi občinskih dokumentov v uradnih listih in morda tudi o krajšem postopku imenovanja predsednika vlade in ministrske ekipe. Ta sklop sprememb bi lahko po njegovih besedah sprejeli v šestih mesecih.

Premier verjame, da če bodo uspešni pri teh vprašanjih, se bo razvila dinamika medsebojnega usklajevanja, ki jo bodo lahko pozneje uporabili tudi pri težjih vprašanjih, pri katerih so danes še precej daleč od soglasja. Kot je napovedal Golob, bodo pri volilni zakonodaji najprej organizirali široko javno obravnavo in se nato lotili dejanskega usklajevanja. V letu ali letu in pol bi morali vedeti, ali je sprememba volilne zakonodaje v tem mandatu možna, meni premier. Na mizi je bil tudi predlog o ukinitvi državnega sveta in ustanovitvi pokrajin, ki pa ju ocenjujejo kot težje vprašanje.

Koalicija je v parlamentarni postopek konec septembra že vložila predlog za začetek postopka za spremembo ustave. Predlogi gredo v smeri, da bi imenovanje rednih sodnikov po zgledu preostalih evropskih držav umaknili iz DZ in pristojnosti prenesli na predsednika republike. Ta bi to dolžnost lahko odklonil le v res izjemnih primerih, podobno kot pri razglasitvi zakonov. Glavno vlogo v postopku pa bi tako imel Sodni svet, ki že zdaj opravlja celoten kandidacijski postopek.

Potrebno podporo za spremembo ustave bo koalicija iskala pri opozicijski NSi, s SDS pogovorov še niso opravili. V NSi se s predlaganim načinom imenovanja sodnikov sicer strinjajo, a sami pri tem predlagajo še spremenjeno sestavo Sodnega sveta. Koalicijski partnerji slednjemu niso naklonjeni.

V NSi so se zavzeli še za popravke volilnega sistema, preoblikovanje 18 volilnih enot in možnost glasovanja s preferenčnim glasom. Zavzemajo se tudi za ukinitev državnega sveta in spremembo načina imenovanja ministrov. Tudi o tem naj bi se pogovorili na posvetu.