V nedeljo za ali proti?

V poslanski skupini LDS volivkam in volivcem, ki se bodo udeležili nedeljskega referenduma o uveljavitvi novele zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic, svetujejo, naj glasujejo proti. Vladi in Kapitalski družbi (Kad), ki naj bi po predlogu novele zakona upravljala z dobro tretjino delnic Zavarovalnice Triglav, namreč ne verjamejo, da jih ne bosta v najkrajšem času prodali.

Poslanec LDS Milan Petek je prepričan, da bodo kupci zavarovalnice najverjetneje tujci. "Nič nimamo proti tujim kupcem, vendar gre pri Zavarovalnici Triglav za specifično inštitucijo, ki mora ostati v slovenski lasti," je dejal. V LDS sicer obžalujejo, da je zaradi gluhih ušes vlade prišlo do razpisa referenduma. S poslušanjem vseh, ki so imeli pripombe v proceduri sprejemanja novele zakona, bi lahko prišli do boljšega zakona, meni Petek.

Kot nekredibilen se je v postopku sprejemanja novele zakona po mnenju Petka izkazal finančni minister Andrej Bajuk, saj je kot opozicijski poslanec zahteval, naj pri privatizaciji Zavarovalnice Triglav sodeluje 750.000 zavarovancev, kot minister pa na to pozabil.

Sporne vladine zgibanke

Za dvolično pa se je po Petkovem mnenju izkazala tudi vlada, ki je zavrnila prošnjo državnega sveta, naj mu odobri dodatna sredstva za referendumsko kampanjo.

Pri tem je spomnil na to, da pa je ministrstvo za finance porabilo 70.000 evrov za izdajo zgibanke o referendumu, ki jo v teh dneh pošilja v slovenska gospodinjstva. "S tem je vlada morda celo kršila zakon o volilni in referendumski kampanji," je mnenja poslanec LDS Jožef Školč. Morebitno kršitev v LDS še preučujejo, saj še nimajo sklepa, ki bi finančnemu ministrstvu omogočal, da lahko financira izdajo zloženke.

Zloženka s podatki o nedeljskem referendumu po besedah Andreja Bajuka ni propagandni material. Je informativnega značaja in le pojasnjuje, kaj pomeni glas za in kaj pomeni glas proti, je danes na novinarski konferenci po seji vlade pojasnil Bajuk. Direktor urada vlade za komuniciranje Anže Logar pa je dodal, da so bila sredstva v višini nekaj nad 70.000 evrov zagotovljena iz rednih dejavnosti urada.

Urad vlade za komuniciranje se je za izdajo zloženke, ki so jo v teh dneh razposlali po vseh slovenskih gospodinjstvih, odločil na podlagi javne razprave v medijih, ki je pokazala, da državljani sploh niso obveščeni o prihajajočem referendumu. V njej je navedeno referendumsko vprašanje in nekaj osnovnih rešitev, ki jih prinaša novela zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic, so po seji vlade sporočili iz urada.

Kot poudarja urad v sporočilu za javnost, nikjer v zloženki volivcev ne pozivajo h glasovanju za ali proti referendumskemu vprašanju, prav tako ni nikjer zapisano, naj državljani glasujejo za zakon, niti volivcev ne pozivajo, kako naj volijo.

V uradu za komuniciranje ob tem še poudarjajo, da vlada državnemu svetu, ki je razpis referenduma zahteval, ni preprečila referendumske kampanje. Državni svet je namreč v vlogi zapisal, da ima 50.000 evrov prihrankov, ki jih želi porabiti za organizacijo referendumske kampanje. Hkrati je zaprosil za dodatnih 57.295 evrov, česar pa mu vlada ni odobrila.

V uradu so zato presenečeni nad ostrim odzivom državnega sveta, nekaterih opozicijskih poslanskih skupin in strank na zloženko. Namesto tega bi od njih pričakovali, da bodo pozdravili razpošiljanje tovrstne publikacije. Z zagotovitvijo nepristranskih osnovnih informacij se namreč omogoča boljša obveščenost državljank in državljanov, s tem pa lažje odločanje na referendumsko nedeljo, kar je nenazadnje tudi v interesu vseh omenjenih, so še zapisali v sporočilu za javnost.

SDS: Zagotovili se bodo viri za pokojninsko blagajno

V poslanski skupini SDS so prepričani, da se problem lastninjenja zavarovalnice Triglav lahko reši v največjem javnem interesu le z novelo predloženega zakona. Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je poudaril, da se bodo z zakonom zagotovili dolgoročni sistemski viri za pokojninsko blagajno, obenem pa se bo znižala prispevna stopnja zaposlenih in delodajalcev.

O očitkih nekaterih poslanskih skupin, da novela ne vsebuje varovala, s katerim bi Kapitalski družbi omejili neomejeno razpolaganje z deležem, je Tanko poudaril, da iste poslanske skupine v fazi obravnave zakona v državnem zboru niso predlagale nikakršnih dopolnil. Ob tem se Tanko tudi sprašuje o sami dobronamernosti sodelovanja v državnem zboru in pri zakonskih projektih.

Tako kot v SDS novelo zakona podpirajo tudi v DeSUS. Kot je povedal predsednik stranke in minister za obrambo Karl Erjavec, bi le tako lahko zagotovili dolgoročno stabilnost pokojninske blagajne, nekatere rešitve, ki jih predlagajo kritiki zakona, pa so po njegovem nepravične in zavajajoče, še posebej del o delitvi delnic 750.000 ljudem v vrednosti od 1000 do 12000 evrov. Prodaje državnega deleža v Zavarovalnici Triglav se v stranki ne bojijo, bolj jih skrbi, da bi zavrnitev zakona blokirala kakršnokoli rešitev lastninjenja za eno leto.

Bajuk: Vlada ne namerava prodajati premoženja Triglava

Že včeraj so svoje poglede na referendum predstavili nekateri politični akterji. Tako je finančni minister Bajuk obljubil, da bodo sredstva iz naslova upravljanja z delnicami Zavarovalnice Triglav, ki se bodo prenesla na Kapitalsko družbo (Kad), v celoti namenjena skupnemu dobremu.

Nasprotno pa so v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) prepričani, da je omenjena novela krivična in najslabša možna rešitev lastninjenja Zavarovalnice Triglav za fizične osebe ter pomeni svojevrstno krajo in nacionalizacijo.

Zares: Volivci naj glasujejo proti noveli zakona

V poslanski skupini Zares ocenjujejo, da je glas proti noveli zakona v zvezi z zavarovalnico Triglav glas za pripravo boljšega zakona. Dejstvo je, da Kad s to novelo nima omejitve pri upravljanju delnic zavarovalnice Triglav, je poudaril poslanec Zares Matej Lahovnik. Prenos sredstev v pokojninsko blagajno je ob pogoju, da Kad ne more prosto razpolagati s temi delnicami, najboljša rešitev, je dodal.

Lahovnik je danes na novinarski konferenci dejal, da naj bo morebitna prodaja omenjenih delnic vezana bodisi na soglasje skupščine Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) ali kako drugače. Po Lahovnikovih besedah v Zares obžalujejo, da vlada ni pristala na določitev omejitve z razpolaganjem delnic Triglava, saj bi s tem lahko dosegli dogovor.

Proces vračanja deleža Zavarovalnice Triglav upravičencem se Lahovniku zdi mogoč, obenem pa se strinja, da bi bili ekonomski stroški vračanja veliki. Omenil je tudi dejstvo, da so iz nekdanje zavarovalne skupnosti nastale tudi nekatere druge zavarovalnice.