Poslanec Ivan Vogrin pravi, da ni ničesar storil z goljufivim namenom ali naklepno in da je žrtev krize. Svojo zgodbo je strnil v knjigi z naslovom Brodolom na kopnem, ki bo po njegovih besedah kmalu izšla.
Poslanec, osumljen prevare in goljufij, tako pravi, da kot poslanec ne bo odstopil, niti ne bo izkoristil možnosti poslanske imunitete. Za svoje podjetje pa po njegovih besedah še vedno išče rešitev.
"Nisem se zlomil in se ne bom, ker nikogar nisem ogoljufal, temveč sem vse življenje delal. Sem eden tistih podjetnikov, ki dan in noč garajo ter so prišli v težke okoliščine," je na novinarski konferenci v DZ dejal Vogrin. Napačna poslovna odločitev te lahko, je dodal, stane podjetja.
Vogrin tako meni, da če so razlogi za njegov odstop, naj najprej odstopi tisti, ki ga k temu poziva. "Prvi med enakimi v parlamentu je prvi, ki naj odstopi," je dejal. Do predsednika DZ Gregorja Viranta je bil še bolj oster: "Če sem jaz koga ogoljufal, je ta oseba ogoljufala dva milijona državljanov in 156.000 javnih uslužbencev. Tem smo s plačno reformo nekaj dali, zdaj jim jemljemo".
"Da, sem odgovoren za podjetje, ki sem ga pripeljal v resne težave. In to s posledicami. A ljudje, ki so zdaj na položajih, so državo pripeljali v bankrot," je ocenil.
Tudi na imuniteto se ne bo "niti slučajno skliceval, ker za to ni razloga", je dejal in spomnil, da je glede tega enako rekel Virant. A Virant po Vogrinovem mnenju "niti slučajno ni tisti, ki bi smel komur koli deliti nasvete". Prav tako se na imuniteto ne bo skliceval, ker bi s tem po njegovih besedah dal razlog za domnevo, da je kaj narobe naredil.
Pojasnil je, da je takrat, ko je zašel v težave, na banki vzel kredit in podpisal osebno jamstvo. Svojo potezo je primerjal z odgovornostjo v politiki. "S plačno reformo smo vsakega državljana zadolžili za okoli 1000 evrov, pa nihče ne odgovarja. Zdaj so isti politiki glavni reformatorji prezadolžene države," je dejal in dodal, da "smo z napačno birokratsko miselnostjo ogoljufali dva milijona državljanov."
Spomnimo … Na mariborskem tožilstvu so pojasnili, da so na preiskovalni oddelek sodišča vložili zahtevo za preiskavo zoper tri fizične osebe in eno pravno osebo zaradi 19 kaznivih dejanj poslovne goljufije.
Poleg tega je bil sredi leta 2011 na Okrajno sodišče v Lenartu vložen obtožni predlog zaradi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. Vogrin naj bi kot župan občine Lenart oškodoval občino.
Aprila 2012 pa so bila na Okrajnem sodišču v Lenartu predlagana še posamezna preiskovalna dejanja zaradi suma storitve kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja uradni osebi. Vogrin naj bi v svojem podjetju Interles preprečil rubež in izvršitelju preprečil, da iz Interlesa odnese za okoli 50 tisoč evrov stvari, zato ga je slednji kazensko ovadil.
Vogrin se je na to odzval, da svojega podjetja ni imel zakaj izčrpavati, da se je njegov županski mandat končal že leta 2006, zadnjo zadevo pa je označil za absurd.
KOMENTARJI (98)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.