'Za odraslo državo odrasli voditelji'

9. maj, ki ga evropske države praznujejo kot dan zmage nad nacizmom in fašizmom, je za svoj mestni praznik, dan miru, izbrala tudi slovenska prestolnica Ljubljana v spomin na osvoboditev in konec štiriletne okupacije pred 62 leti.

Politiki morajo biti vzor narodu

Jankovič se je v govoru spomnil tudi nedavne izjave premierja Janeza Janše, ki je v govoru ob dnevu boja proti okupatorju dejal, da je čas, da tudi Slovenci odrastemo. "Te besede pa je potrebno spremeniti v dejanja," je poudaril ljubljanski župan in dodal, da morajo za odraslo državo najprej odrasti njeni voditelji. "Samo zreli in odgovorni v ravnanju ter spoštovanju drugače mislečih lahko dajejo vzor celotnemu narodu, da bo njihovim dejanjem sledil."

Čeprav so bili na slavnostno sejo povabljeni tudi najvišji politični predstavniki, jih na sejo ni bilo. Janković je njihovo odsotnost obžaloval, saj bi po njegovem mnenju s prisotnostjo politiki izrazili spoštovanje do Ljubljane in slovenskega naroda, ki je pred 62. leti Ljubljano osvobodilo okupatorja.

Nagrade glavnega mesta

Ob mestnem prazniku se je na Ljubljanskem gradu na slavnostni seji sestal mestni svet. Ljubljanski župan Zoran Janković je letošnjim nagrajencem izročil nagrade in plakete ter listine častnega meščana Kristini Brenkovi, Milanu Kučanu in Tonetu Pavčku.

Naziv častni meščan glavnega mesta Ljubljana so letos prejeli pisateljica, prevajalka in urednica Kristina Brenkova za izreden prispevek k ugledu Ljubljane, pesnik in akademik Tone Pavček za optimizem in humanistične vrednote, ki prispevajo k motivaciji mladih in odraslih prebivalcev Ljubljane in Slovenije, ter bivši predsednik Milan Kučan za izjemne zasluge na področju družbenega življenja, prispevka k ugledu in razvoju Ljubljane in Slovenije.

"Danes so nas postavili ob bok velikim politikom, pesnikom in zaslužnežem," se je za čast zahvalil Pavček. Na priznanje pa je ponosen tudi Kučan, saj predstavlja "priznanje mesta, v katerem sem doživel najlepše trenutke življenja".

Vendar pa s Kučanovim imenovanjem niso tako zadovoljni v svetniškem klubu SDS, ki je v torek župana obvestil, da se ne bo udeležil slavnostne seje mestnega sveta na Ljubljanskem gradu. Na ta način želi svetniški klub izraziti svoje nestrinjanje z imenovanjem Kučana za častnega meščana, čemur so svetniki SDS nasprotovali že na aprilski seji mestnega sveta. Moti jih predvsem prevelika povezanost Kučana z ljubljanskim županom. Po njihovem mnenju Kučan še vedno posega v lokalno politiko. Nekdanji predsednik Slovenije je ob tem dejal, da obstrukcijo povzročajo ljudje, ki mislijo, da imajo samo oni prav.

Kučan je bil že nominiran za častnega meščana Ljubljane, a je nagrado zavrnil, ker naj ne bi bil pravi čas. "To je bilo neposredno po koncu predsedniškega mandata, ko še ni bila mogoča časovna distanca do dela, ki sem ga opravil. Zdaj je minilo že toliko let, da je to mogoče," pojasnjuje Kučan.

Nagrade glavnega mesta Ljubljana za leto 2007 so prejeli likovni kritik in publicist Aleksander Bassin, Akademska športna zveza Olimpija Ljubljana ter Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana. Plakete glavnega mesta pa so prejeli Stanko Dolenc, Rajko Jazbec, Slavko Krušnik, Mitja Vilar, Željko Železnik, Folklorna skupina Emona in Športno društvo Zadvor.

Nagrado glavnega mesta Ljubljana predstavlja bronasti kipec Aretej akademskega kiparja Stojana Batiča in denarna nagrada v višini štirih povprečnih bruto plač v Sloveniji za preteklo leto, kar znaša približno 4800 evrov. Plaketa glavnega mesta Ljubljana pa je umetniško delo akademskega kiparja Petra Černeta, in sicer reliefni odtis grba MOL z napisom Ljubljana.

Ob mestnem prazniku, 62-letnici zadnjih bojev za osvoboditev Ljubljane, v spomin padlim borcem NOV in ob 66-letnici upora slovenskega naroda in ustanovitvi Osvobodilne fronte je v torek ljubljanska borčevska organizacija na Orlah pri Ljubljani pripravila spominsko slovesnost.

Pot ob žici

Ljubljana bo mestni praznik med 10. in 12. majem obeležila tudi s športno-rekreativno prireditvijo Pot ob žici Ljubljana 2007. Pohod bo letos potekal že 51., in sicer po poti, kjer so Ljubljano okupatorji med drugo svetovno vojno za 1170 dni obdali z bodečo žico. Ob visokem jubileju prireditve je društvo Zeleni prstan, ki sicer skrbi za pot ob žici, v galeriji Kresija pripravilo razstavo Pot spominov in tovarištva - 50 spominskih pohodov. Razstava bo na ogled še danes.

V Ljubljano so 9. maja 1945 vkorakale enote 29. divizije in 7. korpusa slovenske partizanske vojske. Že ob 5. uri zjutraj sta sirena na glavnem kolodvoru in velika zastava na ljubljanskem gradu oznanili, da je konec štiriletne okupacije, kasneje pa se je prvič oglasila tudi kukavica radia Svobodna Ljubljana. Naslednjega dne, 10. maja, je v Ljubljano prišla narodna vlada Slovenije, ki je bila imenovana 5. maja v Ajdovščini. Italijanski okupator je Ljubljano zavzel 11. aprila 1941.