Dvig plač zaradi vse višjih življenjskih stroškov, udeležba delavcev pri dobičku in zmanjševanje razlik med bogatimi in revnimi, so bili poudarki govorov sindikalnih voditeljev na osrednjem delu demonstracij v Ljubljani. Sindikati od delodajalcev pričakujejo resna pogajanja o sindikalnih zahtevah, sicer so odločeni pripraviti splošno stavko, ki naj bi bila januarja.
Po podatkih organizatorja naj bi se shoda udeležilo okoli 70.000 protestnikov, po podatkih policije jih je bilo le med 15.000 in 17.000. Sindikati so oceno policije zavrnili. Kot je povedal sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Milan Utroša, so samo v njihovem sindikatu razdelili prek 50.000 telovnikov, ki so jih nosili protestniki, posebej pa so jih delili še drugi sindikati. Na vprašanje, zakaj takšno odstopanje v številu udeležencev med uradnimi podatki policije in organizatorjev, je tiskovna predstavnica na Policijski upravi Ljubljana Martina Gramec odgovorila, da je policija o navedenem podatku sklepala na podlagi udeležencev, ki so se na shod pripeljali z organiziranimi avtobusnimi prevozi, odstopanja pa ni želela komentirati.
Bo množica prepričala delodajalce?
"Upamo, da bo v nadaljevanju v delodajalskih organizacijah vendarle prevladal razum. Če ne bo napredka za pogajalskimi mizami, bomo prisiljeni iti v generalno stavko," je v nagovoru zbranim protestnikom poudaril vodja največje slovenske sindikalne centrale, Zveze svobodnih sindikatov SLovenije (ZSSS), Dušan Semolič. "Te demonstracije so zadnje resno opozorilo delodajalcem." Po Semoličevih besedah od vlade zahtevajo, da je bolj učinkovita pri odpravljanju inflacije, da parlamentu predlaga spremembe zakonodaje, ki bi preprečile bogatenje le nekaterih posameznikov, in da prisluhne predlogom sindikatov javnega sektorja in omogoči v začetku prihodnjega leta prehod v nov plačni sistem. "Zahtevamo, da se konča požrešnost kapitala po dobičkih. Zahtevamo, da se standard delavca zaščiti pred dnevnimi podražitvami hrane", je še poudaril Semolič.
"Dobički letijo v nebo na krilih mizernih mezd," pa je dejal vodja sindikalne centrale Konfederacija sindikatov 90 Slovenije Boris Mazalin. Kot pravi, so bili doslej zmerni v svojih zahtevah, sedaj pa bodo zahtevali še več. "Tu smo, da ohranimo dostojanstvo življenja, kar je pogoj za demokracijo," je povedal. Predsednik sindikalne centrale Pergam Dušan Rebolj je poudaril moč solidarnosti med delavci, upokojenci in študenti. Delodajalcem sporočajo, je dejal, "da jim bo še žal, kajti če se ne dogovorimo za višje plače, bomo celo Slovenijo ustavili s stavkami". Zahtevajo takojšen dvig plač, participacijo delavcev pri dobičkih in da "tajkuni" visoke nagrade vrnejo. "Sindikati ne protestiramo proti vladi, demonstriramo proti delodajalcem, za višje plače. Da pa so ljudje ogorčeni nad celotno zadevo, pa je normalno. To je bilo za pričakovati“, je še poudaril Rebolj.
Generalni sekretar Slovenske zveze sindikatov Alternativa Zdenko Lorber je med drugim opozoril na zaveze v novem socialnem sporazumu glede upoštevanja inflacije in produktivnosti pri rasti plač. "Obnašanje delodajalcev, ki se danes skrivajo za tem, da nimajo mandata, govori o tem, da so socialni sporazum podpisali s figo v žepu," je dejal. "Delodajalci, vaši pozivi, da bo zmanjšanje davkov sprostilo več manevrskega prostora za dvigovanje plač, so zlagani," je tistim, proti katerim so uperili shod, sporočil generalni sekretar Zveze delavskih sindikatov Slovenije Solidarnost Slavko Pungeršič. Prihranek iz zniževanja davka na plače in obdavčitve dobičkov se namreč ni prelil v višje plače, je dejal in dodal, da je odgovornost za višino plač na njihovi, ne vladni, strani.
Predstavnik Evropske konfederacije sindikatov, ki združuje več kot 60 milijonov delavcev, Roberto Treu je v govoru izrazil podporo zahtevam slovenskih sindikatov po dvigu plač zaradi rasti življenjskih stroškov. Po njegovih besedah je dozorel čas, da se rast dobičkov odrazi tudi v rasti plač. "Vaši cilji so enaki ciljem vseh sindikatov Evrope," je dejal.
Študentje za boljši jutri, upokojenci za preživetje
Medgeneracijsko solidarnost so prišli na protest izkazati tudi upokojenci in študentje. Kot je povedala predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije Mateja Kožuh Novak, so prišli iz solidarnosti do upokojencev, ki ob novih podražitvah ne bodo mogli s pokojnino preživeti do konca meseca, do svojih "otrok in vnukov", ki da za pošteno delo ne dobijo poštenega plačila, in do vnukov, ki jim šolnine in podražitve ogrožajo možnost študija.
Študentje so na protest prišli podpreti sindikate "v boju za boljši jutri", je dejal predsednik Študentske organizacije Slovenije Tomaž Frelih. "Študentje vemo, da je delavski boj tudi študentski boj in da bomo jutri mi iskali svoj prostor na trgu dela." Izpostavil je problem podrejanja šolskega sistema prostemu trgu in željo po privatizaciji javnih storitev. Po njegovih besedah demonstracije odražajo trenutno stanje slovenske socialne države. Blaginjo namreč čutijo le določene skupine, je dejal in dodal, da ne smemo dopustiti takšnega razslojevanja družbe in elitizacije.
Ministrica Cotmanova: Zahteve po višjih plačah upravičene
Protestnega shoda se je udeležila tudi ministrica za delo Marjeta Cotman. Protest razume kot odločen in upravičen poziv delodajalcem in lastnikom kapitala k razmisleku o povišanju plač v tistih panogah, kjer so rezultati dela dobri. Po njenem mnenju so zahteve delavcev po višjih plačah legitimne in tudi upravičene. Kot je povedala, jo premier Janez Janša podpira pri njenih prizadevanjih za izboljšanje blagostanja vseh ljudi, kar je tudi naloga celotne vlade. Obenem je delodajalce spet pozvala, naj sedejo za pogajalsko mizo.
Türk: Čas je za pogajanja
Protesta sta se poleg ministrice Cotmanove udeležila tudi minister za obrambo in predsednik koalicijske stranke DeSUS Karl Erjavec ter novoizvoljeni predsednik države Danilo Türk. Slednji je dejal, da je želel s svojo prisotnostjo pokazati, da mu ni vseeno in da je to resen problem, h kateremu je treba resno pristopiti. "Sedaj je dobra priložnost, da se spet sede za mizo in da se poišče rešitev," je prepričan. Glede dejstva, da nekateri živijo z dohodkom 300 ali 400 evrov na mesec, je dejal, da sočustvuje s tistimi, ki živijo v takšnih težkih pogojih. "Mislim, da je njihovo izražanje mnenja danes upravičeno," je povedal. Po njegovih besedah je treba s pogajanji narediti potrebne popravke pri plačah in učinkovito ukrepati, da se inflacija zmanjša in da se v prihodnje ne bo višala. Türk se je sicer že srečal s predstavniki delodajalcev in slišal njihovo analizo. "Že večkrat sem povedal, da je potrebno popuščanje," je dejal in dodal, da ne verjame "v neizbežno neuspešnost pogajanja"; verjame, da so lahko pogajanja vedno uspešna.
Janša: Sindikati kažejo moč
Predsednik vlade Janša pa je ocenil, da je shod "lahko neka manifestacija, ki je morda tudi potrebna sindikatom, da pokažejo svojo moč". Razmere v vseh podjetjih po njegovem mnenju namreč niso enake. "V podjetju, ki kuje dobičke, je potreben sindikalni boj. V podjetju, ki je na robu preživetja, pa lahko radikalna zahteva po dvigu plač ogrozi njegovo prihodnost," je ponazoril in dodal, da dokler bodo delavci hodili na proteste v Ljubljano, v nobenem podjetju po Sloveniji ne bodo dvignili plač, saj se tega "v glavah ne bodo ustrašili".
Ekonomisti opozarjajo
Uvedba ukrepov in dvig plač, kot ga predlagajo sindikati, bi lahko vodila k naraščanju inflacije in upadanju števila delovnih mest, menita ekonomista Bogomir Kovač in Igor Masten z ljubljanske ekonomske fakultete ter France Križanič z Ekonomskega inštituta Pravne fakultete v Ljubljani. Kovač meni, da inflacija, ki je bila glavni vzrok za protest, sama po sebi v tej višini ni težava, "težava je, kako jo razumemo in kako ji pristopamo". Kot je povedal, mora z makroekonomskega stališča raven plač zaostajati za ravnjo produktivnosti, ne glede na to, na kateri ravni se dogovarjajo. V nasprotnem primeru bi lahko morebitni ukrepi vodili v naraščanje inflacije in upadanje števila delovnih mest, opozarja. Po Kovačevih besedah je treba upoštevati ekonomsko logiko in vse tri partnerje znova pozvati k pogajalski mizi ter se dogovoriti za čim bolj decentraliziran način dogovarjanja.
Po Križaničevem mnenju bo protest okrepil položaj sindikatov v pogajanjih, verjetno pa do dviga plač, "kot si nekateri predstavljajo", ne bo prišlo, saj da bi zelo verjetno sledila kriza brezposelnosti in streznitev. "Stvar je treba jemati kot zlato sredino," je povedal. Statistika sicer kaže realno rast plač na zaposleno osebo, se pa določenim slojem plače ne izboljšujejo, zato bi bil po njegovem potreben "ustvarjalen pristop", s katerim bi tistim z nizkimi pokojninami in plačami zagotovilo nekakšen dodatek.
Masten ne razume zahtev sindikatov po dvigu osnovnih plač, saj da so v kolektivnih pogodbah že vse potrebne klavzule za usklajevanje osnovnih plač. Navedel je izsledke analize, po kateri vsak odstotek, za katerega rast plač presega inflacijo in produktivnost, dvigne inflacijo za dobro polovico odstotka. "Zahteve bodo v pogajanjih enkrat morale dobiti epilog in če bodo šle preko meje, ki jo prenese gospodarstvo, bodo dobili točno tisto, zaradi česar protestirajo: še višjo inflacijo," je pojasnil. Dodaja, da bi sledilo tudi zmanjšanje konkurenčnosti in izguba delovnih mest.
Glede udeležbe delavcev pri dobičku je Masten dejal, da brez zakonske podlage, ki bi nato podjetjem, v katerih bi delavci sodelovali pri dobičku, omogočilo ugodnejšo davčno obravnavo, ni pričakovati, da se bodo podjetja za to odločala. Kot pravi, so stopnje, po katerih se povečujejo dobički slovenskih podjetij, ciklične narave. Zato se mu glede tega, kdo naj ima kaj od ugodnih gospodarskih razmer, zdi udeležba pri dobičku primernejša oblika, kot pa bi bil val povišanj plač, ki bi v času, ko se bi gospodarska rast ohladila, predstavljale preveliko breme.
KOMENTARJI (678)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.