'Ali je Maribor tako bogat, da lahko denar nameni za nekaj, kar je 10 let prostovoljno?'

Blaž Petek, v. d. predsednika društva Humanitarček, opozarja, da Mestna občina Maribor namenja 3000 evrov za projekt, ki so ga v društvu 10 let izvajali prostovoljno. 23. aprila 2023 mineva natanko 10 let, odkar so Humanitarčki v Mariboru začeli s prvo postavitvijo omaric oziroma hišic BookCrossing, spomni.

Bookcrossing je projekt proste izmenjave knjig, ki je mednaroden in so se mu kot slovenski ambasadorji pridružili leta 2013, pojasnjuje: "Slovenska različica projekta so Knjigobežnice, ki se od mednarodnega razlikujejo le po tem, da nimajo t. i. številke BICD, s katero lahko knjigi na njenem potovanju po svetu sledimo. V hiške za izmenjavo tako lahko gredo obojne." 

Samo v Mariboru je 15 točk, vse mariborske hišice je zastonj izdelal Mojster Vran, ob širitvi projekta zunaj mesta pa številni prostovoljci – in to brezplačno, poudarja in dodaja, da imajo vse, ki so na javnih površinah,  ustrezna dovoljenja s strani občine. Kot spomni, je po Sloveniji sedaj veliko takšnih hišic, ena izpod rok Mojstra Vrana je celo na GCC Celje, na številnih planinskih kočah, našteva: "Knjige zbiramo vsa leta. Po BC protokolu je v obtoku iz naše strani prek 17.000 knjig, še dvakrat toliko pa je neoštevilčenih." 

 Kot pojasnjuje, so že jeseni Mestno občino Maribor opozorili, da gre za podvajanje projekta:  "Sedaj pa smo razočarani in na nek način zgroženi. Projekt Knjigobežnice, ki je identičen projektu Bookcrossing, je dobil anonimni izvajalec."

Kot pravi, so veseli, da se bralna kultura širi:  "A ne moremo mimo dejstva, da se je 10 let ta isti projekt izvajal zastonj. Zanj so in še dihajo številni knjigoljubi in knjigofili. Zato se sprašujemo, ali res pripadamo tako bogati občini, da lahko 3000 evrov, s katerimi bi lahko kupili 600 toplih obrokov, nameni za nekaj, kar je 10 let prostovoljno, in to anonimnemu izvajalcu?"

Sprašujejo se, ali ne bi denar bolj prišel prav za drug namen: "Ne bomo favorizirali našega društva, nenazadnje imamo sedež v Kamnici, ampak lahko bi jih prejelo tudi društvo UP-ornik, lahko bi se z njimi poravnali dolgovi Nigrada, upravljavcev ISTA, Smreke ali pa Elektra Maribor. Nenazadnje smo v času enormne finančne, gospodarske krize. Mar moramo tako očitno na nek način poudarjati še krizo vrednot in tako razmetavati sredstva?"

Na mestno občino Maribor smo naslovili vprašanja. Kot odgovarjajo, je predmetni projekt, ki ga je predlagala Pravljična bralnica v Mestnem parku Maribor,  izglasovan v okviru Participativnega proračuna Mestne občine Maribor, saj je predlog ustrezal vsem kriterijem za izbiro: "Projekt z navedenim zneskom prevzema Mariborska knjižnica, ki je osrednji sistemski skrbnik in promotor bralne kulture v mestu in regiji. Knjigobežnice imajo po državi različne pojavne oblike in skrbnike, od občin, knjižnic, društev, zainteresirane javnosti. Mariborska knjižnica bo sredstva namenila oblikovno, prostorsko in konceptualno dovršeni izvedbi knjigobežnice, ki bo v dogovoru s SUP primerno umeščena in bo sestavni del javne urbane opreme. Knjižnica bo tudi skrbnica knjigobežnice in jo bo zalagala s kvalitetnimi knjigami. Na Mestni občini Maribor vsekakor pozdravljamo in cenimo delo društva Humanitarček, ki nikakor ne bo ogroženo, ravno nasprotno, prepričani smo, da bo dodana vrednost večja prepoznavnost projekta, ne nazadnje oboji zasledujemo isti cilj, čim bolj razširiti bralno kulturo."