'Ali je izbrisane termine mogoče rešiti tehnično, bi lahko vedeli januarja'

Na ministrstvu za zdravje so z oktobrom znova vzpostavili med epidemijo covida-19 ustavljeno storitev brisanja terminov zdravstvenih storitev s čakalnih seznamov, ki se jih bolniki niso udeležili in se za odsotnost niso opravičili. Pri tem pa je bilo, kot so ugotovil novembra, oškodovanih vsaj 5977 oseb, ki se zaradi prenaročanja ali trajne napotnice, na katere je vezanih več terminov, pregleda v prihodnosti tako še niso mogli udeležiti.

Izbrisani termini zdravstvenih storitev sicer niso bili izbrisani zaradi napake v centralnem sistemu eNaročanja, pač pa zaradi napak pri izvajalcih, so poudarili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Odpoved neizkoriščenih terminov se je tako izvajala še naprej, in sicer v skladu z zakonodajo. Vsak dan se tako še vedno izbriše nekaj deset napotnic.

To je minister sredi novembra pojasnjeval tudi na odboru za zdravstvo. Takrat je zagotovil, da na NIJZ aktivno iščejo tehnične rešitve, da bi se pri storitvi brisanja terminov vnesle ustrezne varovalke in da do teh napak ne bi več prihajalo.

Danes je v odgovoru na poslansko vprašanje poslanke SDS Alenke Jeraj dejal, da so še vedno težave pri posameznih izvajalcih, ki ne uspejo zagotoviti skrbnika, ki bi skrbel za posodobljene čakalne sezname. Ob tem pričakuje, da bo do sredine januarja imel informacijo, ali je v obstoječem sistemu skrbnika eZdravja to zadevo tehnično mogoče rešiti. Sicer pa po njegovih besedah NIJZ takoj, ko ugotovi, da je nekdo neupravičeno izbrisan, o tem obvesti izvajalca, ki bolniku zagotovi nov termin.

Kmalu objavljen razpis za podelitev koncesij v ortodontiji

Minister je na seji državnega zbora zagotovil tudi, da se bo ministrstvo lotilo problema čakalnih vrst pri ortodontu za otroke in mladostnike do 19. leta starosti. Razpis za podelitev ustreznih koncesij bo objavljen v najkrajšem možnem času, kako se bodo specialisti odzvali, pa bo znano do konca marca.

Na prvi ortodontski pregled z napotnico zelo hitro je treba čakati 372 dni, povprečna čakalna doba na prvi prosti termin z napotnico hitro je 1475 dni, povprečna čakalna doba na prvi prosti termin z napotnico redno pa je 1765 dni, je minister nanizal v odgovoru na ustno poslansko vprašanje Alenke Helbl (SDS), ki so jo zanimali ukrepi za krajšanje čakalnih vrst pri ortodontu za otroke in mladostnike.

Kot je pojasnil minister, problem po navedbah stroke ni pomanjkanje specialistov. Pač pa je problem število programov, ki jih plačuje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kar bodo na ministrstvu tudi naslovili.

Minister do konca leta 2023 pričakuje izboljšanje stanja vsaj za polovico. Če se to ne bo zgodilo, se bo treba po njegovem mnenju pogovoriti s specialisti in pogledati, ali je preveč napotitev, ali je storilnost premajhna ali pa morda potrebujemo še 30 novih specialistov, je dejal.

'URI Soča ne bo gradil rehabilitacijskega centra v Osilnici'

URI Soča, ki je med podpisniki sporazuma o domu starejših v Osilnici, je odstopil od dogovora za izgradnjo rehabilitacijskega centra za osebe s cerebralno paralizo, je še sporočil Bešič Loredan. Na ministrstvu namreč niso našli nikogar, ki bi v projektu prevzel naloge inštituta.

Predstavniki ministrstev za zdravje ter za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, občine, Socialno-varstvenega centra Osilnica, Doma starejših občanov Ljubljana Šiška in Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta (URI) Soča so septembra lani podpisali sporazum, po katerem bi dom dokončala država, v njem pa bi uredili dom za starejše, rehabilitacijski oddelek za osebe s cerebralno paralizo in zdravstveno postajo. Gradnjo doma, vredno 7,2 milijona evrov, je prejšnja vlada uvrstila v načrt razvojnih programov 2022-2025, kar pomeni, da se lahko za projekt začnejo črpati proračunska sredstva.

A kot je dejal Bešič Loredan, so jim na URI Soča povedali, da nimajo kadra in da v projektu niti ne želijo niti ne zmorejo sodelovati. Kar se tiče zdravstvenega dela, rehabilitacije, je projekt tako po njegovih besedah ustavljen. Ni namreč mogoče graditi stavbe, ki bo prazna in brez krovne ustanove, ki bi izvajala in nadzirala program, je zatrdil v odgovoru na ustno poslansko vprašanje poslanca NSi in nekdanjega ministra za delo Janeza Ciglerja Kralja.

Poslanca je med drugim zanimalo tudi, ali je res, da je po odstopu URI Soča iz projekta kot partnerica v projekt pripravljena vstopiti negovalna bolnišnica v Sežani. Minister je dejal, da ni vedel za to pripravljenost sežanske bolnišnice, prav tako ni bil v stiku z njenim vodstvom, niti ni videl pisma o nameri, da bi bolnišnica sodelovala pri projektu izgradnje rehabilitacijskega centra za osebe s cerebralno paralizo.

Po ministrovih informacijah bolnišnica v Sežani tudi ne izvaja rehabilitacijskih programov za osebe s cerebralno paralizo. Sodelovanje z bolnišnico v Sežani bi pomenilo neke druge okvire, za katere je vprašanje, ali jih je mogoče uvrstiti v načrt razvojnih programov, je opozoril.

Še bolj pomembno pa je po njegovih besedah vprašanje, ali je v Osilnici mogoče postaviti še negovalno bolnišnico, v kateri je treba zagotoviti navzočnost zdravnika in drugega kadra. Prav tako nima informacije, ali lahko sežanska bolnišnica prevzame tudi organizacijsko vodenje te enote. Glede dela pri projektu v Osilnici, ki je povezan z ministrstvom za delo, pa po njegovih informacijah potekajo vsi projekti za izgradnjo doma za starejše, torej tako za program institucionalnega varstva starejših kot za socialno varstvene programe občine.

Ministrstvo za delo je pod prejšnjim ministrom Ciglerjem Kraljem krajanom Osilnice obljubilo, da bo država dokončala dom starejših v Osilnici, ki naj bi v to obmejno demografsko ogroženo občino prinesel nova delovna mesta. Dom je leta 2003 začela graditi občina, a ji je zmanjkalo denarja. Novo upanje za nedokončan dom je prinesel omenjeni sporazum, podpisan septembra lani.