Združeni narodi: razmere so podobne hladni vojni

Na podlagi današnje odločitve vlade je zunanji minister Karl Erjavec zaradi afere Skripal na posvet poklical slovenskega veleposlanika v Moskvi Primoža Šeligo.

Erjavec je v pogovoru s Šeligom ponovno izrazil zaskrbljenost zaradi uporabe živčnega plina v Veliki Britaniji in poudaril solidarnost z Združenim kraljestvom, partnerjem v EU in zaveznikom v NATO. Uporaba živčnega plina je groba kršitev mednarodnega prava, zato je izjemnega pomena, da ruska stran odgovori na vprašanja, ki jih je nanjo naslovilo Združeno kraljestvo in da polno sodeluje z Organizacijo za prepoved kemičnega orožja. 

"Uporaba živčnega plina je groba kršitev mednarodnega prava, zato je izjemnega pomena, da ruska stran odgovori na vprašanja, ki jih je nanjo naslovilo Združeno kraljestvo, in da polno sodeluje z Organizacijo za prepoved kemičnega orožja," so na MZZ zapisali v sporočilu za javnost.

"Zelo pomembno je, kakšna pojasnila bo v zvezi s primerom podala Ruska federacija v prihajajočem obdobju," je v pogovoru z veleposlanikom poudaril Erjavec.

Kot so spomnili na MZZ, je Slovenija v zvezi z napadom v Salisburyju sicer že podprla skupne ukrepe v okviru zveze Nato in sklepe Sveta EU za zunanje zadeve kot tudi Evropskega sveta. Prav tako je podprla skupne izjave EU z obsodbo napada v številnih mednarodnih organizacijah, kot so OPCW, Ovse in Konferenca za razorožitev.

Za izgon ruskih diplomatov se je na pobudo Londona odločila večina držav članic EU, ne pa tudi Slovenija. Zunanji minister Karl Erjavec, ki opravlja tekoče posle, je v sredo napovedal, da bo za današnjo sejo vlade pripravil informacijo o napadu z živčnim strupom v Veliki Britaniji in pobude za izgon ruskih diplomatov.

Pojasnil je, da bo vladna služba za zakonodajo pripravila natančen odgovor, ali to vprašanje spada pod "tekoče posle" ali ne. "Mnenja se nagibajo, da to ni stvar vlade, ki opravlja tekoče posle. Tudi predsednik DZ tako meni," je dejal Erjavec.

Sam sicer ne bo predlagal nobenih ukrepov, tudi zato, ker se po njegovem še zmeraj samo domneva, kaj naj bi se sploh zgodilo.

Rusija obžaluje ukrep Slovenije v zvezi z afero Skripal

Rusija pa obžaluje sprejetje slehernih ukrepov, ki vodijo stran od konstruktivnega razvoja meddržavnih odnosov in tako škodujejo vsem v mednarodni skupnosti, so v odzivu na današnjo odločitev slovenske vlade, da zaradi afere Skripal na posvet pokliče slovenskega veleposlanika v Moskvi, so sporočili z ruskega veleposlaništva v Ljubljani.

Rusija je danes napovedala, da bo povračilne ukrepe na izgon diplomatov razkrila kmalu. "O obliki in vsebini ukrepov vas bomo obvestili, ko bo vse pripravljeno," je dejala tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Maria Zaharova. "Ponavljam, to se bo zgodilo kmalu," je dodala.

Povračilni ukrep Rusije

Rusija bo izgnala 60 ameriških diplomatov in zaprla ameriški konzulat v Sankt Peterburgu, je danes sporočil ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Gre za odgovor na enake ukrepe ZDA, ki so po napadu na nekdanjega ruskega agenta Sergeja Skripala v Veliki Britaniji izgnale 60 ruskih diplomatov in zaprle ruski konzulat v ZDA.  

Izgnala bo tudi diplomate drugih držav, ki so po napadu na nekdanjega ruskega agenta Sergeja Skripala v Veliki Britaniji, za katerim naj bi stala Moskva, izgnale ruske diplomate.

Tudi za več kot 20 drugih držav, ki so sledile Veliki Britaniji in ZDA ter izgnale ruske diplomate, je napovedal enake ukrepe. Tako bo diplomatska predstavništva v Rusiji moralo zapustiti enako število diplomatov, kot so jih izgnale države.

Rusija po besedah Lavrova odgovarja na "popolnoma nesprejemljiva dejanja proti Rusiji, do katerih prihaja pod hudim pritiskom ZDA in Velike Britanije pod pretvezo t.i. primera Skripal".

Guterres posvaril pred napetostmi kot v hladni vojni

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je danes posvaril pred napetostmi, kakršne so med ZDA in Rusijo vladale v času hladne vojne. Odnosi med državama so se sicer še dodatno zaostrili, potem ko so ZDA v odgovor na napad na nekdanjega ruskega agenta na Otoku izgnale 60 diplomatov. Moskva je danes napovedala povračilne ukrepe.

"Mislim, da se bližamo razmeram, ki so v veliki meri podobne tistim med hladno vojno," je na sedežu ZN v New Yorku povedal Guterres.

Dejal je, da je "zelo zaskrbljen" zaradi pomanjkanja mehanizmov za zmanjševanje napetosti, kot so bili posebni kanali za izmenjavo informacij med državama. Po koncu hladne vojne so namreč te mehanizme opustili. "Mislim, da je čas za tovrstne previdnostne ukrepe za zagotovitev učinkovitega komuniciranja in preprečevanje eskalacij," je poudaril generalni sekretar ZN.

Pahor: Slovenija ni nevtralna država, kot je Avstrija

Predsednik republike Borut Pahor je danes ponovil, da bi Slovenija morala izkazati solidarnost z Veliko Britanijo in sprejeti ukrep proti Rusiji glede domnevne vpletenosti v napad s kemičnim orožjem v Veliki Britaniji. Slovenija za razliko od sosednje Avstrije ni nevtralna država, je še dejal Pahor.

"Ko naši zavezniki zaradi nekega pomembnega dogodka menijo, da da bilo dobro izkazat solidarnost z državo, v kateri se je nekaj glede varnostnega položaja zgodilo, potem mislim, da je prav, da Slovenija pove, kdo je, kje je in s kom je," je še poudaril Pahor, ki se je odzval še pred današnjo odločitvijo slovenske vlade, da na posvet pokliče slovenskega veleposlanika v Rusiji.

Kot je še dejal, "ne bo nič narobe, če iz paketa nekih ukrepov povlečemo enega izmed njih, s katerim pokažemo, da se lahko naši parterji v dobrem in slabem zanesejo na nas, tako kot upam, da se bomo v dobrem in slabem, če se bo kaj zgodilo proti naši volji, mi lahko zanesli na njih".

Ukrep Slovenije je po besedah predsednika države sicer odvisen od "dogovora, ki bi ga sklenili na (parlamentarnem) odboru za zunanjo politiko skupaj z vlado Republike Slovenije, ki sicer nima polnih pooblastil. Vidimo, da so se države pridružile večini v zvezi Nato in Evropski uniji z različnimi ukrepi in za enega od njih bi se po mojem mnenju morala odločiti tudi Slovenija," je ob ob položitvi venca k spomeniku Rudolfa Maistra v Ljubljani še dejal Pahor.

Ob tem je poudaril, da ima Slovenija z Rusijo dobre odnose in jih želi nadaljevati tudi v prihodnje, vendar pa ni nevtralna država. "Slovenija je del zavezništva Nata in večina naših zaveznikov je sprejela odločitev, da solidarizira z Veliko Britanijo," je še dejal predsednik republike in menil, da Slovenija, ko gre za taka vprašanja, ne sme misliti samo na državo, na katero se ukrepi nanašajo, ampak mora "najprej in predvsem" razmišljati o pričakovanjih svojih zaveznikov.

"Mi za razliko od Avstrije nismo nevtralna država. Smo članica Nata, članica EU," je še dejal in spomnil, da je stališče večine zaveznikov Slovenije, da je potrebno povleči "nek korak za to, da bi dali nekako jasno sporočilo glede ravnanj Rusije". Izrazil je upanje, da bo na koncu prišlo do vrnitve k dialogu z Rusijo.

Kot je še dejal, je potrebno stvari postaviti tudi v širši kontekst in ob tem omenil tudi namero, da naj bi slovenski parlament prihodnji mesec razpravljal o priznanju Palestine.

Pahorjev odziv presenetil predsednikovega sina in Erjavca

Ob tem je zanimivo, da je Pahorjev sin Luka Pečar Pahor na Twitterju izrazil nestrinjanje z očetom. 

Tudi Erjavca je Pahorjev odziv presenetil. "Predsednik republike je, preden smo sploh obravnavali zadevo na vladi, že kar povedal, kakšno je njegovo stališče. Tudi se ni nič posvetoval z ministrom za zunanje zadeve," je v oddaji 24UR ZVEČER dejal Erjavec.

"Treba je vedeti, da gre za zelo resno in zelo občutljivo zadevo in bi bilo prav, da bi se, preden nastopi v javnosti, pogovorili, kakšne so okoliščine tega dogodka," meni Erjavec in dodaja, da pa si zaradi izjave predsednika republike ni "nič premislil".

Za izgon ruskih diplomatov pa je tudi predsednik parlamentarnega odbora za zunanjo politiko Jožef Horvat. "Slovenija želi biti na tako imenovanem nemško-francoskem vlaku, Slovenija želi biti sestavni del jedrnih držav Evropske unije. To pomeni, da bi bilo prav, da Slovenija tudi tako kot jedrne države Evropske unije ravna," je dejal Horvat. "Mi smo na strani odločitve, da bi Slovenija morala sprejeti odločitev, da izžene ruske diplomate."

Predsednik DZ Milan Brglez je poudaril, da je treba v tej situaciji reagirati preudarno diplomatsko, in dejal, da se tudi sam zavzema za to, da se pokliče na posvet slovenskega veleposlanika v Moskvi. Izgonu ruskih diplomatov ni naklonjen, ker "moramo tudi mi uravnotežiti lastne interese".

Kot je poudaril Miro Cerar, je Slovenija odgovorna članica EU in Nata, vendar "to ne pomeni, da slepo sledimo nekim mnenjem, ocenam, vsako zadevo premislimo in se odločamo tako, kot menimo, da je prav". "In tako smo naredili tudi v tem primeru," je dodal.

Stališče Slovenije je po Cerarjevih besedah jasno, vendar to ne pomeni, da nima prijateljskih odnosov z Rusijo, s katero sodeluje tudi na gospodarskem področju, kolikor je to dopustno glede na sankcije EU.

Cerar se je odzval tudi na izjavo predsednika republike Boruta Pahorja, ki je v sredo dejal, da bi morala Slovenija izkazati solidarnost z Veliko Britanijo. Premier je dejal, da se predsednik države ni posvetoval o tem niti z njim niti z zunanjim ministrom in po njegovem mnenju ni dobro, da se v takšnem primeru ne posvetuje z vlado, ki oblikuje zunanjo politiko.

"Razumem, da ima na to svoje poglede, nenazadnje je predsednik države (...), vendar pa je v tem primeru vlada tista, ki oblikuje politiko in se moramo pri tem vsi skupaj usklajevati," je dejal Cerar.

Za izgon diplomatov se ni odločila naša severna soseda

"Imamo primer Avstrije, ki ne bo izgnala diplomatov, ker smatra, da je nevtralna v tej zadevi, ker smatra, da vzdržuje komunikacijski kanal med Evropsko unijo in Rusko federacijo," še argumente proti izgonu ruskih diplomatov navaja Erjavec in dodaja, da ne ve, zakaj bi morala Slovenija v tem trenutku "tako močno in slepo reagirati".

Erjavcu mnogi ob tem očitajo preveč prorusko stališče, a ta odgovarja, da vodi zunanjo politiko, ki zastopa slovenske interese. V slovenskem interesu pa so po njegovem dobri odnosi tako z ZDA, Veliko Britanijo, kot tudi z Rusko federacijo. "Ko poslušam opozicijo - zlasti desni del - govorijo, da je moja politika proruska, ko poslušam levico, pa pravijo, da je moja politika proameriška. Tukaj gre pač za politično preigravanje," še dodaja Erjavec.

Avstrija tudi v primeru dokazov proti Moskvi ne bo izgnala ruskih diplomatov

Avstrijska zunanja ministrica Karin Kneissl je za avstrijsko televizijo poudarila, da Avstrija tudi v primeru dokazov o vpletenosti Rusije v napad z živčnim strupom na bivšega ruskega dvojnega agenta Sergeja Skripala in njegovo hčerko Julijo v začetku meseca v angleškem Salisburyju, ne bo sprejela nobenih dvostranskih ukrepov proti Moskvi.

Vodja avstrijske diplomacije je v sredo zvečer ponovno ponudila posredniško vlogo med Rusijo in Zahodom. Hkrati se je zavzela za "multilateralno akcijo" v okviru konvencije o prepovedi kemičnega orožja, ki ji pripada Avstrija.

"Izključujemo" dvostransko akcijo, je izjavila Kneisslova in zavrnila očitka na račun Avstrije, da zaradi tega ni solidarna z Veliko Britanijo. Kot je dejala, je Avstrija podprla odločitev o odpoklicu veleposlanika EU v Moskvi. Zavrnila je, da bi stališču Avstrije botrovali stiki med avstrijskimi svobodnjaki (FPÖ) in rusko vladajočo stranko Enotna Rusijo predsednika Vladimirja Putina.

Napovedala je tudi, da bo avstrijski kancler Sebastian Kurz 13. junija na obisku v Veliki Britaniji. "Odprti smo za vse," je odgovorila na vprašanje, ali želi Avstrija posredovati v konfliktu, in dodala, da je najprej potrebno zaprosilo. "Če nas bodo zaprosili, bomo vsekakor zraven," je še dejala.

Pobudi za izgon ruskih diplomatov se je pridružilo 26 držav

Slovenija je ena redkih držav, ki se ni pridružila pobudi več držav, da zaradi napada na dvojnega ruskega agenta Sergeja Skripala in njegovo hčer Julijo 4. marca v Veliki Britaniji, za kar naj bi bila odgovorna Rusija, izžene ruske diplomate. Najprej je Velika Britanija izgnala 23 ruskih diplomatov, od ponedeljka pa se je tej pobudi pridružilo še 26 držav. Največ, 60 ruskih diplomatov bodo izgnale ZDA. Še 18 članic EU pa 59.