Slovenija lahko z vključitvijo v postopke sprejema prostorskih načrtov tržaškega pristanišča zaustavi gradnjo plinskega terminala v Žavljah, so izpostavili v mednarodni okoljevarstveni organizaciji AAG. Po njihovih podatkih je Slovenija pretekli teden že zaprosila za vključitev v te postopke, Italija se mora o vključitvi odločiti do 25. junija.
Kot so na današnji novinarski konferenci v Ljubljani poudarili predstavniki organizacije Alpe Adria Green (AAG), bi morala pred sprejetjem prostorskega načrta razvoja tržaškega pristanišča svojo oceno o njem podati tudi Slovenija. V primeru, da bi ga zavrnila, bi s tem zavrnila tudi gradnjo plinskega terminala v Žavljah.
Na ministrstvu za okolje in prostor so potrdili, da je minister Roko Žarnić 8. junija podpisal dokument, s katerim bo Slovenija zaprosila Italijo, da jo vključi v postopek sprejemanja prostorskega načrta za tržaško pristanišče. V kabinetu ministra Žarnića so pojasnili, da so omenjeni dokument posredovali ministrstvu za zunanje zadeve, od koder ga bodo po diplomatski poti poslali v Italijo.
"Če je Italija zainteresirana za razvoj koprskega pristanišča, bi morala biti Slovenija toliko bolj za razvoj tržaškega pristanišča. Na italijanskem ministrstvu za okolje so nam pojasnili, da mora Slovenija sama zaprositi za vključitev v procese, kar pa je slovenska vlada po naših podatkih že storila pretekli teden, vendar tega ni povedala," je pojasnil predsednik tržaške naravovarstvene organizacije Greenaction Transnational Roberto Giurastante.
Zahteva za oceno vplivov na okolje
Na podlagi vključitve lahko Slovenija zahteva oceno čezmejnih vplivov onesnaženja zraka, vode, prostorskih načrtov za razvoj Trsta in tržaškega pristanišča. "Dokler Slovenija ne izda mnenja glede terminala v Žavljah, vsi postopki stojijo, ne more biti izdano gradbeno dovoljenje niti ne morejo začeti z deli," je poudaril. Obenem je izpostavil, da bo, če Italija Slovenije v te postopke ne bo vključila do 25. junija, sledila prijava na Evropsko komisijo.
V AAG so prepričani, da italijanska vlada izsiljuje Slovenijo z grožnjo, da bo zavrla razvoj koprskega pristanišča, če Ljubljana ne bo dala zelene luči za gradnjo plinskega terminala v Žavljah. "Imamo dokaze, da Italija zavaja Slovenijo s prikrivanjem drugih čezmejnih okoljskih vplivov, ki jih skriva razvojni načrt tržaškega zaliva," je dejal Giurastante.
Podatke že imamo
Član AAG Franc Malečkar je izpostavil, da podatke o čezmejnih okoljskih vplivih že imamo. "Meteorološka postaja v zaselku Lovran, ki je najbolj prepihano območje v slovenski Istri, kaže, da ima tamkajšnje območje več žveplovega dioksida kot Trbovlje in več dušikovega dioksida kot avtocesta v Mariboru," je opozoril.
"Če uspe dokazati Italijanom, da razvojni načrt Nuklearne elektrarne Krško škodi njim, so v želji rešiti sebe najprej rešili nas. Tržačani pa nas prosijo, da jih rešimo pred načrti v tržaškem pristanišču, ki najprej škodijo njim, potem pa tudi nam čez mejo," je izpostavil Malečkar, ki vidi smisel EU tudi v tem, da "eden drugemu preprečimo kakšne neumnosti".
"Če je že potreben terminal, naj bo tam, kjer je to okoljsko, varnostno in ekonomsko sprejemljivo. Ena od možnosti so tankerji na boji, južno od Pule pa obstajajo opuščene plinske ploščadi z že obstoječim plinovodom, zunaj plovnih poti, daleč od naselij," je še izpostavil Malečar.
Ob tem je tudi poudaril, da če je v Kopru potreba po novi operativni obali, jo je možno na mnogo cenejši način dobiti drugod. "Če bi na drugačen način pretovarjali premog in železovo rudo, kot to delajo drugod po svetu, bi se s tem sprostila operativna obala. S prestavitvijo toka reke Rižane bi s tem dobili tudi novo operativno obalo vzdolž toka," je poudaril.
KOMENTARJI (14)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.