Če bo poročilo strokovnjakov iz IMF, EU in ECB pokazalo, da Grčija ne izpolnjuje obveznosti, podanih v dogovoru za mednarodno finančno pomoč, potem ji Slovenija ne bo nakazala naslednje tranše posojila. To je danes sporočil premier Borut Pahor. Strokovnjaki iz EU, mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Evropske centralne banke (ECB) so ta teden začeli pregled javnih financ in reform v Grčiji, da bi ocenili, ali res potrebuje dodatna sredstva in ali izvaja vse obveznosti, h katerim se je zavezala v dogovoru za pomoč.
"Če bo IMF oziroma Evropska komisija 18. maja ugotovila, da Grčija preslabo odpravlja pomanjkljivosti, zaradi katerih je zdrsnila v dolžniško krizo, Slovenija – tako bo moje navodilo ministru – ne bo dala tretje tranše posojila Grčiji," je povedal premier.
V tem primeru bi namreč obstajala prevelika nevarnost, da bi se morala Slovenija odpovedati povračilu tega denarja. "Mislim, da to predstavlja pošteno, pravično politično odločitev," je še dejal Pahor in dodal, da je Slovenija doslej Grčiji namenila 207 milijonov evrov posojil. V igri tako ostaja še nakazilo 71 milijonov evrov posojila.
Visoka zadolženost Grčije
Pri obveznostih Grčije gre za finančno konsolidacijo in strukturne reforme, ki naj bi odpravile visoko zadolženost Grčije. Njen dolg namreč dosega 160 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), medtem ko slovenski dolg, za primerjavo, znaša 39 odstotkov BDP.
Pahor je ob tem pojasnil, da odprava tako visoke zadolženosti ob prisotnosti drugih strukturnih problemov Grčije zahteva visoko stopnjo političnega soglasja. Vendar pa je grška politika glede ustreznosti vladnih ukrepov močno razdeljena, kar je vznemirilo tako finančne trge kot politične kroge.
"To zbuja skrb, da Grčiji tudi v prihodnje ne bi uspelo odpraviti razlogov za izredno poslabšan fiskalni položaj ter zato ne bi uspelo nazaj dobiti denarja davkoplačevalcev, ki smo ga bili posodili," je dejal Pahor in poudaril, da je bila odločitev za pomoč Grčiji prava, a da je bila dana pod določenimi pogoji.
Če bo IMF zadržal izplačilo naslednje tranše, bi sicer to zelo poglobilo težave, ki jih ima Grčija, z do določene mere nepredvidljivimi posledicami. "To za stabilnost evroskupine ni dobro, to ni dobro za vrednost evra, ki drsi v valutni vojni v mednarodni ekonomiji," je poudaril Pahor.
Pomoč Portugalski za zdaj neformalna
V zvezi s pomočjo Portugalski je premier povedal, da je bila pomoč tej državi dogovorjena neformalno, naslednji teden pa naj bi bila v okviru srečanja evropskih finančnih ministrov tudi uradno.
Pri tem je izrazil upanje, da bo Portugalska izpolnila sicer izjemno surove pogoje, saj da je temu pritrdila opozicija. "To pomeni, da bo Portugalska ne glede na uspeh na volitvah šla po poti reform," je povedal premier.
Pahor je ob vsem tem opozoril, da če bodo v skupino držav, ki jim je treba pomagati, začela prihajati velika gospodarstva, bo to pomenilo toliko večjo obremenitev za države, ki bodo ostale v skupini tistih, ki pomagajo.
To pa lahko zaradi tega, ker se omenjena posojila in poroštva štejejo v dolg, poslabša finančno sliko oziroma bonitetno oceno tudi držav iz te druge skupine. Zato bodo šefi držav EU na junijskem vrhu verjetno morali spregovoriti tudi o tem vprašanju.
Slovenija sicer po Pahorjevih besedah "z ohranitvijo precejšnje socialne povezanosti, izboljšanjem konkurenčnosti, obvladovanjem proračunskega in javnofinančnega dolga poskuša ostati v isti valutni skupini, kot sta Nemčija in Francija".
KOMENTARJI (107)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.