Predstavniki vlade, delavcev in delodajalcev so sklenili, da se pogajanja o predlogu pokojninske reforme nadaljujejo, so po seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) povedali predstavniki sindikatov in delodajalcev. Vladni strani bodo svoje nove predloge posredovali do konca avgusta.

'Naj ne jočejo, da so referendumi dragi'

Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič meni, da vladna stran njihovih predlogov ne jemlje dovolj resno. Že pred sejo je napovedal referendum, če bo besedilo reforme v parlamentu sprejeto s sedanjo vsebino.

"Ljudi bomo vprašali, ali se strinjajo s tem, da se tako podaljšuje delovna doba," je dejal. "Če bi sprejeli vladni predlog za 43 let pokojninske dobe za moške, bi marsikdo moral delati do 68. leta starosti," je pojasnil.

"Če bo sprejeta takšna reforma, naj politiki računajo na naknadni zakonodajni referendum. Naj potem ne jočejo, da so referendumi dragi," je še dodal.

'Če gordizjskega vozla ne moreš razvozlati, ga presekaš'

Premier Borut Pahor pravi, da bo osnutek pokojninskega zakona pripravljen do konca julija, pripombe pa bodo možne do konca avgusta. Če ne bo konstruktivnih predlogov, bo vlada besedilo pripravila za obravnavo v DZ, je dejal. "V želji, da bi razvozlali gordijski vozel in ga ne presekali, je vlada vložila ogromno truda in dela," je dejal in pri tem navedel, da so imeli s socialnimi partnerji preko 50 sestankov. Tako po njegovih besedah vladi ni mogoče očitati, da je premalo investirala v socialni dialog. "A če gordijskega vozla ne moreš razvozlati, ti ne ostane drugega, kot da ga presekaš.“

Trd oreh je pokojninska doba

Najbolj trdovratno vprašanje je dolžina pokojninske dobe – vlada se zavzema za daljšo dobo kot sindikati. Delodajalci pa želijo dovolj dolgo prehodno obdobje za prilagoditev delovnih mest.

Kot je znano, vladna stran predlaga, da se moški lahko za polno pokojnino upokojijo pri 65. in ženske pri 63. letu starosti. Po dopolnjenem predlogu bi brez odbitkov lahko moški polno pokojnino dobili tudi stari 60 let in ženske 58 let, a bi morali imeti moški v tem primeru 43 let pokojninske dobe in ženske 41.

Sindikati pa ne odstopijo od zahteve, da mora 40 let pokojninske dobe za moške in 38 za ženske zadostovati za polno pokojnino. Po njihovih navedbah je pogoj vlade prestrog, saj ga številni ne bodo mogli doseči tudi zato, ker ni delovnih mest za starejše.

Delodajalci: Reformo je treba pripraviti hitreje

Predstavniki delodajalcev po besedah generalnega sekretarja Združenja delodajalcev Slovenije Jožeta Smoleta opozarjajo, da dvig prispevne stopnje ne bi niti kratkoročno povsem rešil pokojninske blagajne. Tako je treba po njegovih besedah iskati rešitev drugje. Po njegovem opozorilu je pomembno tudi dovolj dolgo prehodno obdobje, da bodo delodajalci lahko prilagodili delovna mesta in organizacijo dela starejšim delavcem.

Izrazili so tudi nezadovoljstvo nad tem, da priprava reforme ne poteka hitreje. Po besedah generalnega direktorja GZS Sama Hribarja Miliča je zdaj v pokojninski blagajni velik primanjkljaj in je treba reformo pripraviti hitreje.

DeSUS: Pogoji peljejo v revščino

Predsednik stranke DeSUS Karl Erjavec je pred sestankom koalicijskih strank v torek dejal, da so upokojenci že tako in tako ogroženi, ravno zato se z načrtovanimi ukrepi vlade, ki zaradi zategovanja pasu napoveduje tudi možnost zamrznitve pokojnin, ne strinja. "Po našem trdnem prepričanju pogoji vlade peljejo v revščino,“ je dejal.

V DeSUS sicer nasprotujejo temu, da bi proračun za prihodnji dve leti predvidel popolno zamrznitev pokojnin, pristali pa bi na to, da bi se usklajevale polovično. "Sprejeli bi le ukrep, ki velja že zdaj, to pa je polovična uskladitev pokojnin s plačami," je še dejal Erjavec.

V poslanski skupini Zares menijo, da je reforma pokojninskega sistema potrebna in da mora ta zagotoviti finančno vzdržnost. Pri tem so po njihovem mnenju možne različne kombinacije ukrepov, zamrznitev je le eden od njih.

V SD menijo, da je treba v pokojninski reformi doseči temeljno soglasje o ključnih elementih tako med strankami kot tudi sindikati, da bi bila uspešna in ne bi sprožila zahteve po referendumu, je dejal podpredsednik stranke Miran Potrč.

Ozadje pogajanj

Kot je znano, so intenziven dialog o reformi sindikati začeli pri Pahorju 19. aprila, potem ko je pet sindikalnih central sredi aprila zahtevalo socialni dialog in v nasprotnem primeru napovedalo stopnjevanje sindikalnih aktivnosti. Pogajanja so 7. julija nadaljevali v okviru ESS.

Svet je tripartitni organ s predstavniki vlade, delodajalcev in delojemalcev. Obravnava vprašanja, ki se nanašajo na ekonomsko in socialno politiko.