Ali bodo vojni zakoni doživeli epilog?

Koalicijske stranke s podporo SLS so zakon o vojnih grobiščih in zakon o žrtvah vojnega nasilja vložili v državni zbor že konec maja. Bojan Kontič (SD) je napovedal, da bosta noveli sprejeti tudi, če zanju ne bo podpore vseh strank. v SNS so jim podporo že odrekli. Kot je povedal Kontič, so zakona v državni zbor vložili zato, ker so po številnih usklajevanjih, ki so se začela že v prejšnjem mandatu in nadaljevala v tem mandatu DZ, za oba predloga dosegli večinsko podporo. Poleg tega je "tu odločba ustavnega sodišča", ki ugotavlja, da veljavni zakon o žrtvah vojnega nasilja ni v skladu z ustavo. 

Bistvena sprememba, ki jo prinaša novela zakona o žrtvah vojnega nasilja, je po njegovih besedah ta, da priznava status žrtve vojnega nasilja vsem otrokom, ne glede na to, na kateri strani so bili ubiti njihovi starši.

Novela pa po njegovem mnenju v ničemer ne spreminja do zdaj najbolj spornega 6. člena zakona, ki določa, da status žrtve vojnega nasilja ne more dobiti oseba, ki je prostovoljno ali poklicno sodelovala na strani agresorja, medtem ko so v SDS v dosedanjih parlamentarnih usklajevanjih vztrajali, da se pri tem natančneje definira, kaj pomeni omenjena dikcija.

Ureditev vojnih grobišč

Nekaj pomembnih sprememb po Kontičevih besedah prinaša tudi novela zakona o vojnih grobiščih. Tako med drugim predvideva ureditev skupne kostnice, ki naj bi se postavila na Teharjah, in spomenik vsem žrtvam, ki bi se postavil v Ljubljani. Določa tudi napise za omenjena grobišča. Na skupni spomenik v Ljubljani bi zapisali Župančičev verz Domovina je ena, nam vsem dodeljena in eno življenje in ena smrt. Vojna grobišča bi dobila napis Umrli kot žrtve vojne, povojna grobišča pa napis Žrtve vojne in revolucionarnega nasilja.

52 podpisnikov pod obe noveli po Kontičevih besedah pomeni, da imata zakona potrebno večino v državnemu zboru, ob tem pa je napovedal, da bodo novelo sprejeli tudi, če zanjo ne bo podpore v vseh parlamentarnih strankah. Obravnavo obeh novel po skrajšanem postopku pa, kot je povedal, predlagajo zato, ker gre za manjše posege v trenutno veljavne zakone.

Ali bo zakon prinesel pomiritev?

Vodja poslanske skupine SLS Jakob Presečnik je povedal, da so se podpise pod predloga odločili prispevati, ker rešujeta to, za kar so si v DZ zavzemali že ves pretekli mandat – da status žrtev vojnega nasilja dobijo nekatere kategorije otrok in mobilizirani v nemško vojsko.

Po njihovem mnenju tudi ni smiselno, "da bi še naprej vodili razprtije" o najbolj spornem 6. členu zakona o žrtvah vojnega nasilja, saj v nasprotnem primeru v "tem mandatu ne bo sprejeto nič, krivice otrokom in mobiliziranim v nemško vojsko pa ne bodo mogle biti popravljene. Naj spomnim, da je bilo še v začetku prejšnjega mandata živečih okoli 5500 do 6000 mobilizirancev v nemško vojsko, medtem ko jih je bilo konec lanskega leta samo še 2500," je dejal in dodal, da bodo zakon podprli tudi brez soglasja SDS in SNS.

Nasprotno je nepodporo zakonoma napovedal Zmago Jelinčič. Kot je dejal, zakona ne bodo podprli zato, ker ne pristajajo "na izenačenje potomcev sodelavcev okupatorja in potomcev partizanov". Podporo zakonoma je napovedal tudi vodja poslanske skupine LDS Borut Sajovic. V SDS zakona za zdaj ne komentirajo.