Ali bo babjemu poletju sledila še topla zima?

Močno pretoplo vreme v osrednjem delu Evrope se nadaljuje. V Beogradu se je ogrelo celo do 30 °C, kar se oktobra zgodi redko. Tudi pri nas v teh dneh najdemo vsaj nekaj krajev, kjer temperatura doseže 25 °C. Toplo obdobje pa vztraja že dlje časa, po podatkih Agencije za okolje se je v Celju že od 12. oktobra dalje vsak dan ogrelo nad 20 °C, in tako bo vsaj še do nedelje. Tukaj se poraja vprašanje, ali takšno toplo obdobje v jeseni pomeni, da bo babjemu poletju sledila topla zima?

Poglejmo najprej v bližnjo preteklost in se osredotočimo na topla obdobja oktobra in novembra. Verjetno se marsikdo spomni zelo toplega obdobja v prvi polovici novembra leta 2015. Najvišje temperature smo izmerili malo pred martinovim, ko so bili marsikje po Sloveniji doseženi novi novembrski temperaturni rekordi, živo srebro se je približalo 25 °C. Trije zimski meseci, ki so sledili temu toplemu obdobju na začetku novembra, so bili topli z malo snega, decembra je bilo suho, februarja je po nižinah obilno deževalo.

Tudi leto prej, torej jeseni 2014, smo imeli babje poletje. Zelo toplo je bilo v sredini oktobra, še eno obdobje neobičajno toplega vremena smo imeli na začetku novembra. Zima 2014/15 je bila prav tako topla, ampak zaradi pogostih padavin je tudi nižine pogosto prekrivala snežna odeja. Naslednje zelo toplo obdobje smo imeli na začetku oktobra 2011. Temu je sledila hitra ohladitev, ampak zima je bila s snegom zelo skromna in povprečno topla.

Precej ostra zima je sledila babjemu poletju novembra pred sedemnajstimi leti. Takrat se je 16. novembra ogrelo krepko nad 20 °C, v Metliki jih je bilo celo 25. Zima 2002/2003 nam je postregla z mrazom januarja in februarja, ko je snežna odeja neprekinjeno prekrivala tla. Podobno kot leta 2011 smo imeli zelo toplo obdobje tudi na začetku oktobra 1997, ko se je marsikje ogrelo nad 25 stopinj. Sledila je mila zima z zelo malo snega, januarja in februarja po podatkih Agencije za okolje ni bilo niti enega dne s snežno odejo.

Pred slabimi 50-imi leti smo imeli dve leti zapored pravo babje poletje. Sploh za tiste čase izjemno visoke temperature so bile izmerjene 23. oktobra 1971, ko se je v Črnomlju ogrelo celo do 30 stopinj, drugje je bilo le malce manj toplo. Zelo toplo je bilo tudi leto prej, na začetku oktobra in novembra leta 1970. Zimi, ki sta sledili, sta bili za današnje razmere precej hladni, sploh v obdobju od novembra 1971 do februarja 1972 je bilo zelo veliko snega.

Nazadnje omenimo še zimo 1963/64, ki je sledila izjemno topli prvi polovici novembra pred šestinpetdesetimi leti. To je bila zima z veliko začetnico, sneg je po nižinah vztrajal od začetka decembra do sredine marca, december, januar in marec so bili močno prehladni.

Kaj pravi dolgoročna napoved?

Babjemu poletju v preteklosti so si torej sledile zelo različne zime, od toplih in brez snega do zelo hladnih z veliko snega. Kot smo ugotovili, je na podlagi toplega vremena oktobra zelo težko reči, kakšna bo letošnja zima. Dolgoročna napoved, ki jo izdaja Evropski meteorološki center za meteorologijo (ECMWF), za območje Srednje Evrope napoveduje za skoraj eno stopinjo pretoplo zimo, za obdobje od decembra do februarja pa kaže na povprečno količino padavin.