Ali nasprotovanje gradnji džamije pomeni, da smo Slovenci ksenofobični?
Mislim, da ni potrebno poseči le po tem najnovejšem statističnem podatku, ker je ksenofobija sestavni del homogene tradicionalne skupnosti, kakršna je slovenska družba v marsičem. Vsekakor je poteza ksenofobije tu nezgrešljiva.
Ali po vašem mnenju na odpor do džamije vpliva tudi mnenje rimskokatoliške cerkve, ki džamiji ni naklonjena?
To se mi zdi razumljivo, saj gre navsezadnje za tekmovanje na tržišču simbolov, idej in verskih privlačnosti. Tovrstno nasprotovanje je bilo predvidljivo in ga je bilo zato mogoče tudi pričakovati.
Kako tu pojasniti dejstvo, da na Hrvaškem, ki velja za še bolj katoliško, gradijo že drugo džamijo? So torej na Hrvaškem bolj tolerantni?
Težko bi rekel, da gre za večjo toleranco v socialnem tkivu, najbrž pa gre prepoznavanje možnosti, da državljani, ki spoštujejo zakone, lahko praznujejo svoje verske praznike oziroma izražajo svojo identiteto. To se mi zdi samoumevno.
Bi po vašem mnenju tudi gradnja, na primer, budističnega templja v Sloveniji izzvala takšno nasprotovanje kot gradnja džamije?
Najbrž ne, in sicer zato, ker je islam, ne samo na Slovenskem ampak tudi v celotni jugovzhodni Evropi, obremenjen s celo vrsto predsodkov, pomislite samo na slovenskega janičarja, tabore, utrjene cerkve na slovenskih gričkih… Če pa gre za predsodek in tradicijo, je tradicija tudi komunizem, in tako kot smo se otresli komunizma, se je treba otresti tudi predsodkov, ki blokirajo tisto obliko razumevanja, ki je za moderne družbe liberalnega in demokratičnega reda nujno.
Ali bo vključevanje v Evropsko unijo spremenilo odnos Slovencev do tega vprašanja, glede na to, da vstopamo v multinacionalno in multikulturno skupnost in da praktično v vsaki evropski prestolnici najdemo tudi džamijo?
Za Slovence bo tovrstno vstopanje zanesljivo težje, saj smo ujeli zadnji vagon zadnjega vlaka za legitimno nacionalno prizadevanje in smo na ta način vzpostavili državo na nacionalnem temelju, medtem ko v zahodni Evropi potekajo procesi multikulturalizacije že vsaj 25 let. Gotovo bo prišlo do svojevrstnih nestrinjanj in najbrž tudi napetosti, o čemer priča tudi polpretekla zgodovina ozemlja, na katerem živimo.
