Madeleine Albright je v svoji izjavi dejala, da so bili vojni zločini, ki naj bi jih zagrešila vojska Republike srbske, videti kot namerno dejanje, ne pa kot izgredi podivjanih vojakov. "Najbolj očitni so bili zločini, ki so jih Srbi storili ženskam. Posiljevali so jih pred njihovimi družinam in jih nato od njih ločili. Bilo je tudi veliko primerov mučenja. Neverjetno se je zdelo, da se lahko take stvari dogajajo, pa vendar so se. Glede na pogovore, ki sem jih imela, se mi zdi, da se vse to ni dogajalo naključno, da tega niso delali pijani vojaki, ampak je bilo vse del načrta za izkoreninjenje različnih skupin ljudi," je med drugim povedala Albrightova.
Njeno pričanje je bilo pomembno zaradi izkušenj, ki si jih je pridobila v zvezi z nekdanjo Jugoslavijo, ko je bila med letoma 1993 in 1997 veleposlanica ZDA pri Združenih narodih, leta 1997 pa je postala ameriška državna sekretarka, je posebej za 24 ur povedal tiskovni predstavnik haaškega sodišča Jim Landale: »Albrightova je na sodišču izjavila, da so se ji stališča in izjave Plavšićeve v času konflikta v BiH zdele zoprne, vendar pa je dejala, da je Plavšićeva imela pozitivno stališče do Daytonskega sporazuma in si prizadevala, za razliko od drugih voditeljev bosanskih Srbov, za njegovo sprejetje, s čimer se je izpostavila tudi neposredni nevarnosti.«
Sicer, kot pravi Landale, je bilo pričanje Madeleine Albright izredno pomemben dogodek za sodišče in doslej najpomembnejše pričanje v procesu proti Plavšićevi.
Carl Bildt je nastopil kot priča obrambe
Bildt je dejal, da je bilo stališče Plavšićeve do Daytonskega sporazuma vedno pozitivno. Po sprejetju Daytonskega sporazuma je po njegovih besedah zavzela drugačno stališče od oblasti na Palah. Med drugim je omenil spor, ki je ob sprejetju Daytonskega sporazuma nastopil med nekdanjim političnim voditeljem bosanskih Srbov Radovanom Karađićem in Plavšićevo, ki je leta 1996 postala predsednica Republike srbske. Bildt je pri tem navedel, da je Plavšićeva poskušala ohraniti možnost skupnega življenja med Srbi, Hrvati in Muslimani v Sarajevu, v nasprotju s Karađićem, ki se je izrekal za odhod vseh Srbov iz tega mesta.
Plavšićeva je branila ustavno vlogo v Republiki srbski in mi smo jo ščitili, je dejal Bildt. Če ne bi bilo nje, bi bil dosedanji učinek izvajanja Daytonskega sporazuma lahko dosežen samo "z velikim nasiljem in prelivanjem krvi".
Kot je pojasnil, je Plavšićeva, potem ko je prevzela funkcijo predsednice Republike srbske, odigrala pomembno vlogo pri omogočanju prvega vala vračanja beguncev in reformo policije Republike srbske. To je po njegovih besedah izzvalo spore med njo in oblastmi na Palah, zaradi česar je bila sama v nevarnosti in jo je morala ščititi mednarodna skupnost. Bildt je tudi potrdil, da je Plavšićeva generala Ratka Mladića odstavila s položaja načelnika generalštaba vojske Republike srbske.
Carl Bildt je bil predstavnik mednarodne skupnosti v BiH med letoma 1995 in 1997, potem pa je na območju nekdanje Jugoslavije deloval kot posrednik Evropske unije.
Pričal je tudi nekdanji vodja misije OVSE
Za Bildtom je pred haaškim sodiščem kot priča obrambe nastopil tudi nekdanji vodja misije Organizacije za varnost in sodelovanje (OVSE) v BiH Robert Frowick. Dejal je, da je Plavšićeva veliko pripomogla k mirnim in demokratičnim spremembam v Republiki srbski. Tudi Frowick je povedal, da je Plavšićeva leta 1996 edina od vodstva Republike srbske podprla Daytonski sporazum in da ni nasprotovala odstavitvi Karađića s položaja predsednika Srbske demokratske stranke (SDS).
Frowick je tudi izpostavil, da je bila Plavšićeva ena od utemeljiteljev večnacionalne vladajoče koalicije in prenosa oblasti s Pal v Banja Luko, kar je tudi odprlo vrata za prvo mendarodno pomoč Republiki srbski.
Proces proti Biljani Plavšić obremenilen tudi za Miloševića
Plavšićeva je v dokumentu, ki so ga v ponedeljek - prvi dan zaslišanja - objavili v Haagu, navedla hude obtožbe na račun nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića.
Kot poroča naš sarajevski dopisnik, je prebivalstvo BiH mnenja, da je zdaj, ko se odvija zadnji del sojenja Plavšićevi, čas za uničenje Republike srbske.
Njeno priznanje pa je tudi dokaz, da je bila Karadžićeva politika s pomočjo Miloševića usmerjena k zločinu in preganjanju nesrbskega prebivalstva. Bosansko prebivalstvo tudi meni, da bi priznanje Plavšićeve lahko pripomoglo k tožbi BiH proti Jugoslaviji in s tem tudi vojni odškodnini, ki bi jo plačal uradni Beograd.
